Poslanci s 66 glasovi za podprli predlog referendumske novele

S 66 glasovi za in osmimi proti so poslanci danes potrdili predlog referendumske novele, s katero želi vlada urediti postopek ravnanja DZ v primerih, ko bi bil referendum na določen zakon glede na ustavno določene razloge nedopusten. Tako želijo pohitriti tudi postopek sprejemanja novih protikorona zakonov.

Z novelo bi pridobili do osem dni krajšo časovnico

Novela zakona o referendumu in ljudski iniciativi ureja postopek ravnanja DZ v primerih, ko bi bil referendum na določen zakon skladno z ustavno določenimi razlogi nedopusten. Ustava namreč določa, da referenduma med drugim ni mogoče razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.

Po noveli bi bili lahko takšni zakoni razglašeni in uveljavljeni takoj, ko ne bo več zadržkov morebitnega veta državnega sveta. Z novelo bi tako pridobili do osem dni krajšo časovnico tudi pri postopkih sprejemanja novih ukrepov za blažitev posledic epidemije.

Še pred glasovanjem o predlogu novele so poslanci glasovali tudi o predlogu dopolnila LMŠ, s katerim so skušali v največji opozicijski stranki v novelo dodati določbo, da bi morala poleg vlade sklep, da referenduma o nekem zakonu ni utemeljeno sklicati, podpreti tudi dve tretjini prisotnih poslancev.

K podpori dopolnila so opozicijske poslance pozvali v Levici. A že v razpravi so to možnost kritizirali ne le v koalicijskih poslanskih skupinah, temveč tudi v SD in SAB. Večina v DZ je tako glasovala proti predlaganemu dopolnilu.

S 66 glasovi proti osmim pa so prisotni poslanci podprli novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Kot je v razpravi poudaril minister za javno upravo Boštjan Koritnik, je ta nujna, da bi lahko ukrepe za pomoč ljudem in gospodarstvu ob epidemiji koronavirusa uveljavili čim hitreje. "Pomoč pa rabijo vsi, ne glede na politično pripadnost, verske in druge usmeritve," je dejal.

"Novele ne sprejemamo za to vlado, ampak za katero koli vlado, ki se bo znašla v takih razmerah," je poudaril Koritnik. 

Razprave o izjemnih pooblastilih vojakov ni bilo

Obravnavo predloga o izjemnih pooblastilih vojakov pa so poslanci preložili na eno od prihodnjih sej. Nekateri v opoziciji so protestirali, ker koalicija predloga uradno ni utemeljila. V izjavi za javnost pa so pojasnili, da želijo razčistiti, ali bi moral DZ kljub nezadostni podpori predlogu na matičnem odboru o njem vseeno glasovati.

Predlog vladnega sklepa, zaradi katerega so koalicijski poslanci zahtevali izredno sejo, je bil na dnevnem redu, ki so ga v uvodu seje poslanci tudi potrdili. Predlog prejšnji teden na matičnem odboru za obrambo ni prejel potrebne dvotretjinske večine navzočih poslancev, zato po današnji časovnici ni bilo predvideno glasovanje o sklepu, ampak le predstavitev stališč poslanskih skupin ter splošna razprava poslancev. Časovnica je za to točko predvidevala dobrih pet ur.

Toda poslanci SDS, SMC, NSi in DeSUS so predsedniku DZ Igorju Zorčiču v pisni obliki poslali predlog za preložitev te točke na eno od prihodnjih sej, kar so ob začetku obravnave te točke tudi izglasovali z 51 glasovi za in 35 proti.

Kot je dejal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović, jih preseneča, da koalicija predlaga preložitev razprave "o nečem, kar glede na odločitev odbora sploh ne obstaja več in je zakonodajni postopek končan".

Po navedbah vodje poslanske skupine Levice Mateja T. Vatovca bi danes morali opraviti zgolj seznanitev s stališči poslanskih skupin. "Ne razumem tega manevriranja koalicije s premikanjem te seje, mislim, da je zgodba nepotrebna," je dejal. Ob tem je ocenil še, da tudi razprava ne bi smela biti dovoljena, če je matično delovno telo predlog zavrnilo.

Podobno meni vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, ki je dejal, da treba to točko končati, in to se lahko naredi "samo na tak način, da vsaka poslanska skupina pove stališče in je seja končana". "Že to, da imamo razpravo, je diskutabilno," je dejal.

Vatovec je za pojasnitev razlogov za prestavitev koalicijo na seji tudi prosil, a se od koalicijskih poslancev ni oglasil nihče. "To, da ste čisto tiho, da ste ta manever naredili, ima nek svoj namen," je ocenil Han.

V izjavi za medije ob robu seje je vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat sicer pojasnil, da so preložitev predlagali, ker želijo s pravniki razčistiti, ali bi moral DZ kljub nezadostni podpori predlogu na matičnem odboru o tem vseeno glasovati.

V NSi si po Horvatovih navedbah želijo pridobiti relevantno razlago ustavnih pravnikov, "ker v zakonu in v ustavi jasno piše, da o tej zadevi glasuje DZ". Kot je poudaril, bi po njihovem razumevanju danes moral o aktivaciji 37.a člena zakona o obrambi, ki govori o izjemnih pooblastilih vojakov, glasovati DZ, in sicer ne glede na rezultat glasovanja na matičnem delovnem telesu.

V DZ zadostna večina za potrditev možnosti sej na daljavo v primeru izrednih razmer

Na dnevnem redu je bil tudi skrajšani postopek obravnave novele poslovnika DZ. Pod novelo, s katero bi v določenih primerih omogočili potek sej DZ in sej delovnih teles tudi zunaj sedeža DZ s pomočjo računalnikov, telefonov, tablic, so podpisani poslanci vseh poslanskih skupin z izjemo Levice, ki predloga tudi ne podpira.

Parlamentarna komisija za poslovnik je sicer brez glasu proti prižgala zeleno luč noveli poslovnika DZ, s katero v določenih izjemnih okoliščinah, in sicer v primeru naravne ali druge hujše nesreče, omogočajo potek seje DZ na daljavo.

Spremembe bodo omogočile, da poslanci v izjemnih okoliščinah s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije na seji DZ in v določenih primerih delovnih teles razpravljajo in glasujejo na daljavo. Seje bodo javne.

Člani komisije so največ časa v razpravi namenili vprašanju definicije okoliščin, v katerih je možno sklicati sejo na daljavo. Prvotna dikcija se je glasila, da je to možno v primeru naravne ali druge hujše nesreče ali drugih izrednih okoliščin. V poslanski skupini LMŠ so predlagali ožjo dikcijo, o čemer so se člani komisije uskladili in sprejeli kompromisno različico, po kateri so izredne okoliščine dali v oklepaj. Torej je sejo na daljavo možno sklicati v primeru naravne ali druge hujše nesreče (izredne okoliščine), če izvedba seje z osebno navzočimi poslanci predstavlja tveganje za zdravje in varnost poslancev, in je to nujno zaradi sprejetja odločitev, s katerimi ni mogoče odlašati.

Levica je vztrajala pri definiciji, ki bi možnost sej na daljavo zožila le na čas epidemije. Vodja poslanske skupine Luka Mesec sicer predlogu sprememb poslovnika na koncu ni nasprotoval, pač pa je bil vzdržan.

Prvopodpisani pod predlog, Zorčič, je na seji večkrat izpostavil, da bodo take seje nekaj izjemnega. Seja na daljavo bo sklicana le, če jo na kolegiju predsednika DZ podprejo vodje poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo najmanj dve tretjini vseh poslancev v DZ. Po njegovem prepričanju je s tem zagotovljena močna varovalka in ni bojazni po zmanjšanju demokracije.

Nekateri so danes poudarili, da je sprememba poslovnika potrebna zlasti zato, da se tudi v primeru epidemije zagotovi obstoj parlamentarne demokracije oziroma izogne morebitni razglasitvi izrednih razmer.