Slovenija

DZ o pokojninah

Ljubljana, 24. 09. 1999 20.25 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Poslanci Državnega zbora (DZ)so danes spet vroče in goreče nadaljevali razpravo o pokojninski reformi. Glavna tema so spet bile visoke pokojnine, ki so jih po prepričanju dela opozicije nekateri pridobili v prejšnji družbeni ureditvi. Krščanski in social demokrati so menili, da reforma prinaša premalo radikalnejših sprememb, vladi pa očitajo, da ohranja poseben status prejšnjih oblastnikov.

Socilademokrati in krščanski demokrati so predlagali, da naj se razmerje med najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo zmanjša iz predlaganega 1 proti 4 na 1 proti 3, ker bi na ta način porezali pokojnine t.i. ''priviligerancem iz prejšnjega sistema''. Vlada je bila proti, ker meni, da bi neupravičeno oškodovali izobražence, zdravnike in druge z višjimi plačami.

Ker se DZ ukvarja s posebnimi pokojninami smo preverili, koliko je v resnici takšnih in kakšni so zneski. Junija je bilo izplačanih 71.000 pokojnin pod posebnimi pogoji. Sem so všteti borci NOB, kmetje, uradniki, rudarji, dimnikarji in drugi.

Najbolj atraktivni so podatki o najvišjih pokojninah, tistih blizu 300.000 tolarjev, o katerih govorijo v parlamentu. Julija je bila izplačana ena posebna pokojnina višja od 280.000 tolarjev, višjih od 200.000 jih je bilo nekaj pod tisoč. Večina upokojencev pod posebnimi pogoji dobiva pokojnine od 60.000 do 120.000 tolarjev. To velja tudi za skupino pogosto omenjanih borcev.

Vlada je trčila ob nasprotovanje sindikatov in politična realnost je kompromis, ki je v parlamentu. Dejstvo je, da je reforma premila, da bi dolgoročno rešila javne finance. Zato lahko pričakujemo, da bomo v prihodnje doživeli še kakšne spremebe. Tudi uvedbo drugega stebra, ki bo dobil temelje v obliki obveznega dodatnega zavarovanja za nekatere poklice.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17