DZ o noveli o izvrševanju proračunov in gradnji kanala C0

Državni svetnik Mitja Gorenšček, sicer izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, je ponovil, da se svetniki se ne strinjajo z vlado, da je v zadostni meri poskrbela za gospodarstvo v energetski krizi in da se zato proračunska rezerva lahko zmanjša. Ne strinjajo se z načrti za nižjo realizacijo sredstev iz proračuna EU, nasprotujejo višini povprečnine za občine, saj menijo, da je prenizka, ter se ne strinjajo z zimskim letnim dodatkom za upokojence.

"Državni svet sicer pozitivno ocenjuje prizadevanja vlade za zniževanje odhodkov proračuna in nižji proračunski primanjkljaj, vendar izraža nestrinjanje z odločitvijo o znižanju proračunske rezerve, katere sredstva so bila v pretežni meri namenjena pomoči gospodarstvu zaradi razmer na trgu energentov. Državni svet opozarja na napačno razmišljanje, da so bili dosedanji ukrepi na tem področju zadostni," je dejal Gorenšček.

Vlada bi morala po njihovem pomoč nameniti velikim porabnikom energentov in s tem zaščiti delovna mesta in povečati proračunske prihodke skozi davke in prispevke. Opozoril je, da lani dogovorjena višina povprečnine zaradi spremenjenih razmer v luči energetske krize in inflacije ter posledično višjih stroškov delovanja javnih zavodov ne zagotavlja kritja dejanskih stroškov občin.

Minister za finance Klemen Boštjančič je dejal, da se rezerva za pomoč gospodarstvu znižuje in se prilagaja okoliščinam, ki so na trgu energentov bistveno manj nepredvidljive, kot so bile pri pripravi proračuna za letos. Pomoč je predvidena z ukrepi za gospodarstvo tudi prihodnje leto, pozitivne učinke na gospodarstvo pa bo imela po njegovem tudi raven izdatkov za investicije, razvojne spodbude ter povratne in nepovratne finančne spodbude.

Glede povprečnine je dejal, da se občinam lahko zagotavljajo dodatna sredstva iz proračuna, da sta bila pri sklepanju dogovora o njeni višini upoštevana lani dogovorjen dvig plač in inflacija, ter da občinam pomagajo ukrep za omejitev cen energije in drugi protidraginjski ukrepi. Glede dodatka upokojencem pa je dejal, da ne gre za socialni transfer, ampak za dodatek tistim, ki so v delovnoaktivni življenjski dobi plačevali višje prispevke kot ostali. "To pomeni, da ukrepa ni mogoče razširiti na druge skupine prebivalstva," je pojasnil.

Koalicija se strinja z vlado, opozicija pa z državnim svetom

Monika Pekošak iz Svobode je spomnila, da so bili vsebinski popravki narejeni z rebalansom proračuna in da danes odločajo o zakonu o izvrševanju proračunov, ki se spreminja v manjšem obsegu, v določenem delu so spremembe predvsem tehnične narave zaradi spremenjene terminologije, ki izhaja iz predpisov EU.

"Razmere se umirjajo, a nam za ovratnik že diha fiskalno pravilo," je dodala Tatjana Greif iz Levice in dodala, da v prihodnje v Levici pričakujejo več solidarnih in progresivnih ukrepov, ki bodo zagotovili nove proračunske prilive z vrha, ne socialnomaterialnega dna. Soniboj Knežak iz SD je opozoril, da svetniki ponavljajo argumente, ki so postali že stalnica. Gre za tehničen zakon, o izpostavljenih vsebinah pa bi bilo treba govoriti ob odločanju o proračunih.

Rado Gladek iz SDS je opozoril, da vlada s predlogom ni sledila dejanskim potrebam ljudi in občin ter spomnil na neuspeh njihovih predlogov dopolnil, s katerimi bi dvignili povprečnino in dodatek za upokojence. Noveli je tako vnovič odrekel podporo.

Tudi v NSi je ne bodo podprli. Kot je povedal Jernej Vrtovec, vlada priznava, da pri črpanju evropskih sredstev, zlasti iz sklada za okrevanje in odpornost, prihaja do zamud, ne pove pa, zakaj. Glede povprečnine je ocenil, da imamo proračun, ki ne naslavlja problematike lokalne samouprave in stroškov, ki jih ta ima.

Državni svet sprejel veto

DZ je novelo zakona o izvrševanju proračunov maja sprejel skupaj z rebalansom letošnjega proračuna. Prinaša manjše spremembe, ki se med drugim nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter na zmanjšanje dopustnega zadolževanja države. Državni svet je konec prejšnjega meseca nanjo sprejel veto, ker se ne strinja z mnenjem vlade, da je v zadostni meri poskrbela za gospodarstvo v energetski krizi in se zato lahko proračunska rezerva zmanjša. Za ponovno potrditev novele je potrebna absolutna večina, to je 46 glasov.

Na dnevnem redu gradnja kanala C0 in predloga zakonov o delovnih razmerjih in o spodbujanju investicij

Na zahtevo poslancev SDS bo v DZ govora tudi o gradnji povezovalnega kanala C0 oz. "priporočilu vladi zaradi nespoštovanja in izigravanja pravne države v postopku gradnje povezovalnega kanala C0". Predlagatelji med drugim predlagajo vladi, naj začne izvajati aktivnosti za spoštovanje ustavne pravice do pitne vode, DZ pa naj po njihovem predlogu obsodi "izigravanje zakonodaje v postopku gradnje kanala". Za to točko je na voljo več kot šest ur.

Na dnevnem redu sta še predloga novele zakona o delovnih razmerjih in novele zakona o spodbujanju investicij. Prvi predlog je v imenu volivcev v času prejšnje vlade vložil Sindikat policistov Slovenije in bi uvedel strožje pogoje za izrek opozorila pred odpovedjo delovnega razmerja zaposlenemu, a ga je odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide v torek že zavrnil. Drugi predlog je pripravila vlada in trajno ureja mehanizem priglasitve in pregleda neposrednih tujih naložb v Sloveniji, kar je bilo sicer doslej urejeno v enem od protikoronskih zakonov.

Razpravo o kanalu C0 v DZ zaznamovali očitki o ogrožanju pitne vode in politizaciji projekta

"Župan Zoran Janković dela na neustaven in nezakonit način, tisti, ki so ga dolžni ustaviti, pa se obnašajo tako kot zajec, ki sreča kačo. S tem se dopušča kriminal enormnih razsežnosti," je razpravo v imenu predlagateljev začela poslanka SDS Anja Bah Žibert. Po njenih besedah na to opozarjajo tudi vse bolj zaskrbljeni glasovi strokovnjakov in širše javnosti, ki zahtevajo, da se gradnja kanala C0 takoj ustavi.

"O tem projektu je bilo res objavljenih že veliko mnenj, manj in bolj strokovnih," je dejala poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič, ob tem pa izpostavila, da opozicija zelo enoznačno navaja samo mnenja tistih, ki so izrazito proti dokončanju kanala C0. Boj proti "urejeni neprepustni kanalizaciji za potrebe Ljubljane z okolico" je označila za farso in poudarila, da bo samo "moderno speljan kanalizacijski sistem dolgoročno zagotavljal in naslavljal ustavno pravico do čiste pitne vode, za katero se nesporno zavzemamo vsi".

Poslanci iz vrst opozicije so v skoraj šesturni razpravi izpostavljali, da del projekta, ki teče čez vodovarstveno območje v Klečah, ogroža čisto pitno vodo.

"Največji problem je, da ko se vodo onesnaži, ni več pitna. Ni nekaj, kar bi lahko obrnil nazaj, ampak nekaj, kar je za vedno uničeno," je opozoril Anže Logar (SDS), ministrstvu za naravne vire pa očital, da deluje proti naravnim virom, ko ne uporabi svojih pooblastil, da bi ustavilo "ta nesprejemljiv projekt".

Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire Matej Skočir je pojasnil, da ministrstvo v tem projektu nastopa v posredniški vlogi, investitorke pa so občine Ljubljana, Vodice in Medvode. Med drugim je spomnil, da se v zvezi s projektom čaka na odločitev upravnega sodišča glede zahteve Agencije RS za okolje (Arso), ki je leta 2020 ob odločitvi, da se na delu trase vgradi dodatno zaščito v obliki armiranobetonske kinete, zahtevalo okoljevarstveno soglasje.

"Problem ni, da kanal sedaj potrebuje presojo vplivov na okolje, problem je, da je pred tem ni potreboval, čeprav se gradi čez zajetje pitne vode," je menila Nataša Sukič iz Levice. V stranki upajo, da se gradnja lahko vsaj začasno ustavi, "da se pred nadaljevanjem zagotovi pravilnost vseh postopkov in da se opravi tudi presoja vplivov na okolje in tveganja za zdravje ljudi, ki jih gradnja kanalizacije čez zajetje pitne vode predstavlja".

"Danes Mestna občina Ljubljana gradi kanalizacijo čez čisto pitno vodo, za katero nima popoldne dokumentacije, črno gradnjo varujejo policija in varnostne službe, ki pretepajo ljudi. Ves čas pa poslušamo, da projekt moramo storiti, ker če ne bodo ogrožena evropska sredstva. Se pravi gledamo politiko izvršenih dejstev," pa je dejal Aleksander Reberšek (NSi).

Po njegovih besedah bi morala biti prioriteta vseh politikov in državljanov ohranitev vodonosnika in preprečitev gradnje na obstoječi lokaciji.

V SD medtem po besedah Soniboja Knežaka ocenjujejo, da ni naloga politike, da sodi o tem, ali so bila gradbena dovoljenja izdana pravilno ali ne. Je pa izpostavil, da bi morali kot politiki in zakonodajalci poskrbeti za to, da bi spremenili trenutno nedopustno stanje, da podzakonski akti za zaščito pravice do pitne vode še niso sprejeti, na kar je opozoril tudi varuh človekovih pravic.

"Na žalost imamo v Sloveniji na področju gradnje še vedno mačehovski odnos do prostora in okolja, tako da se še vedno izvajajo številne nezakonite gradnje in neustrezne gradnje objektov, kjer prevladuje predvsem ekonomski interes," je medtem Andrej Kosi (SDS).

"Del slovenske politike je po porazih na referendumih in na volitvah zašel v kanalizacijo," pa je dejal Borut Sajovic (Svoboda) in izpostavil, da je projekt postal politična tema. "O tehničnih debatah in analizah nas učijo učiteljice s pedagoške fakultete, ki kanalizacije v resnici od blizu nikoli niso videle in razumele," je dejal.

"Če bi imeli dobre namere, bi se o tem pogovarjali na drugih instancah in drugače. "Vi se osredotočate samo na en problem, ki vam prinaša določen političen kapital," je dodal Bojan Čebela (Svoboda).

Bojan Podkrajšek (SDS) je poudaril, da je zdrava pitna voda eno od številnih bogastev, ki jih ima Slovenija, politika pa je dolžna, da jo zagotovi na vseh pipah v slovenskih gospodinjstvih. "Dolžni, da ohranimo tisto, kar je zdravo," je dejal in tudi sam izpostavil tveganja projekta.