'DZ ne opravlja več svojega poslanstva, poslanci pa ne vedo, kaj sprejemajo'

"Zakon se je od obravnave na odboru do danes trikrat v celoti spremenil. To je absurdno stanje – da je zakon, ki bo po napovedih koalicije in vlade reševal težave slovenskih bank, v treh delovnih dneh doživel svojo renesanso," je dejal Möderndorfer in spomnil na besede predsednika DZ Gregorja Viranta, da bo DZ jeseni zakone sprejemal po rednem, ne več nujnem postopku.

Möderndorfer sicer ne verjame, da poslanci – tako koalicijski kot opozicijski – pri zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank vedo, kaj sprejemajo.

Pravi, da vlada pri zakonu ni odgovorila na temeljna vprašanja in da ne razpolagajo z nobenimi številkami. Zato pri tem "trganju državnega zbora, pri odvzemanju njegove legitimnosti – da se opravi normalna razprava z vsemi deležniki s stani stroke", ne bodo sodelovali. Dodaja, da bi se moral Virant zamislili nad svojim vodenjem DZ in da ga to, da ne glasuje oz. se ograjuje od stranke Državljanska lista, ne odvezuje odgovornosti, saj je predsednik stranke.

Poslanka PS Alenka Bratušek je opozorila, da se bo z zakonom povečal dolg, s čimer bo država prebila mejo 60 odstotkov bruto domačega proizvoda. Pravi, da koalicija vztraja pri predlogu, za katerega so strokovnjaki opozorili, da ni najboljši, ter pelje postopek brez analiz in argumentov naprej.

Tako se pri zakonu npr. ne ve, katere terjatve se bodo prenašale, kakšni bodo kriteriji. "Želeli bi si analiz, na podlagi katerih bi se lahko argumentirano odločali," je dejala.

Na vprašanje, ali bodo podrli referendum, je Möderndorfer dejal, da je treba najprej počakati na konkreten predlog. V splošnem pa ocenjuje, da država trenutno ne potrebuje referendumov, ampak ukrepe za izhod iz krize.

DZ bi moral po napovedih o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank odločati danes, a je predsednik DZ, ker so poslanci opozicije predloge dopolnil prejeli šele tik pred nadaljevanjem seje, zasedanje prekinil do srede.

Zakon predvideva ustanovitev posebne družbe, ki bo od bank prevzela slabe terjatve. Teh je po besedah finančnega ministra Janeza Šušteršiča v vseh slovenskih bankah za približno šest milijard evrov. Banke bodo v zameno za slabe terjatve prejele obveznice, za katere bo jamčila država. Višina tega jamstva bo glede na predlog zakona omejena na štiri milijarde evrov.