Rok Svetlič, je za izvolitev na mesto ustavnega sodnika na tajnem glasovanju potreboval najmanj 46 poslanskih glasov. Glasovnice je prevzelo 46 poslank in poslancev DZ, ki so vsi podprli Svetličevo imenovanje.
"Prisegam, da bom sodil po ustavi in zakonu in po svoji vesti in si z vsemi svojimi močmi prizadeval za ustavnost in zakonitost ter za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin," je takoj zatem pred DZ prisegel novoizvoljeni ustavni sodnik. V krajšem nagovoru po izvolitvi v DZ se je zahvalil za izkazano podporo. Poudaril je, da bo naredil vse, da bo lahko prav vsak človek, posebej tisti z roba družbe, brez kapitalske, ekonomske moči, verjel, da ima v pravu Republike Slovenije zanesljivega zaveznika, njegov govor povzema STA, ki dodaja, da ga je večina poslancev podprla v času, ko velja, da imamo t. i. viseči parlament.
Številni spodrsljaji novega ustavnega sodnika
Pisali smo že o številnih Svetličevih spodrsljajih, ki je zdaj kljub temu postal ustavni sodnik. Najprej domnevna izjava o streljanju na migrante, nato podatki o sodelovanju v glasbeni skupini Žabjak bend, čigar člani podajajo rasistične in šovinistične opazke, Svetlič pa homoseksualnost izpostavlja kot bolezen.
Oglasil se je tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic in zapisal, da Rok Svetlič nikoli ni imel stika s pravno prakso. Krivic je dodal, da kandidat ne izpolnjuje niti temeljnega ustavnega pogoja za ustavnega sodnika, saj ta mora biti pravni strokovnjak. Neskladnost te kandidature z ustavo pa predsednika Boruta Pahorja očitno ne zanima in ne skrbi, je še navedel Krivic.

V LMŠ, SD, Levici in SAB Svetliču javno odrekli podporo
Da glasovnic danes ne bodo prevzeli, so potrdili v poslanski skupini nepovezanih poslancev (NeP). "To je naše sporočilo, da si želimo bolj kakovostnih, bolj strokovnih in tudi bolj osebnostno primernih kandidatov," je pojasnila vodja poslanske skupine Janja Sluga. Kot je še dodala, je predsedniku republike tudi že sporočila, da Svetlič ne uživa podpore njihove poslanske skupine.

Podobno bi lahko ravnala tudi še katera druga od opozicijskih poslanskih skupin, a tega javno niso potrdili. So pa v LMŠ, SD, Levici in SAB Svetliču javno odrekli podporo.
Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je napovedal, da tudi v LMŠ Svetliča ne bodo podprli, saj menijo, da kandidat za ustavnega sodnika ni pravni strokovnjak in nima dovolj kompetenc, da bi lahko suvereno sodil na ustavnem sodišču. Ob tem je še poudaril, da naloga predsednika republike ni, da predlaga kandidata, ki ima zgolj največ glasov v parlamentu, ampak da predlaga kandidata, ki ima ustrezne kompetence.
Tudi Matjaž Han iz SD je pred sejo v izjavi novinarjem povedal, da so predsedniku republike povedali, da kandidat njihove podpore nima. "Takrat sem tudi povedal, da bo glede na razmere v DZ težko dobiti kompetentne ljudi za to funkcijo," je navedel.
Matej T. Vatovec iz Levice je ponovil, da kandidata v Levici ne podpirajo in da bi bila njegova potrditev velika škoda za ustavno sodišče in njegove sodbe. "Upam, da poizvedbe predsednika republike niso bile točne oziroma so bile nenatančne in da Svetlič ne bo izvoljen," je dejal.
Po besedah predsednice stranke SAB Alenke Bratušek tudi v njihovi stranki Svetlič nima podpore. Po njihovi oceni Svetlič ne izpolnjuje niti najmanjših strokovnih kompetenc. V stranki pa bi si želeli, da bi na funkcijo ustavnega sodnika imenovali žensko, ki bi nadomestila Dunjo Jadek Pensa, predvsem pa si po besedah Bratuškove želijo osebe z izkušnjami iz sodstva, še posebej z gospodarskega področja, saj naj bi prav ta profil strokovnjaka na ustavnem sodišču manjkal.
Pahor je menil, da ima Svetlič še vedno zadostno podporo
Pahor je po prestavitvi glasovanja sicer ugotavljal, da je skupina nepovezanih poslancev po vložitvi Svetličeve kandidature odtegnila svojo podporo. Tudi del opozicije je javno napovedal, da ga ne bo podprl.
Po nedavnih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin pa je predsednik ugotovil, da ima Svetlič še vedno zadostno podporo za izvolitev v DZ. Predstojnik Pravnega inštituta pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper Svetlič je sicer že njegov četrti kandidat za ustavnega sodnika, pred tem pa so v DZ vsi njegovi predlogi ostali brez zadostne podpore.
Po izredni seji bodo poslanke in poslanci nadaljevali izredno sejo o razmerah v državi, ki so jo začeli že 26. oktobra, a jo zaradi nesklepčnosti prekinili. Razpravo o tem so zahtevali v opozicijskih LMŠ, SD, SAB, Levici in NeP, kjer menijo, da je za zaskrbljujoče stanje v državi kriva vlada, ki mora zato odstopiti. Očitajo ji denimo vladanje z odloki, ustvarjanje izrednih razmer in politizacijo Policije. Toda večina na odboru za notranje zadeve je ocenila, da priporočila predlagateljev niso utemeljena, in je predlagane sklepe zavrnila. O njih tako DZ danes ne bo glasoval.
KOMENTARJI (926)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.