Predlog zakona o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost (DDV) za omilitev dviga cen energentov je vlada potrdila konec julija, pred dvotedenskim avgustovskim premorom. Predlagano je, da se za vse uporabnike z 22 odstotkov na 9,5 odstotka zniža stopnja DDV na dobavo električne energije, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje. To dopolnjuje že sprejete vladne odločitve o regulaciji cen elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in zaščitene odjemalce s 1. septembrom. V prihodnje je napovedana še regulacija cen daljinskega ogrevanja in kurilnega olja.
Vlada je predlagala, da DZ o predlogu odloča po nujnem postopku, kar je danes kolegij predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič tudi potrdil.
Odbor DZ za finance je danes nato podprl predlog zakona, po katerem bi se DDV na nekatere energente v času prihodnje kurilne sezone znižal. Z dopolnilom je črtal določilo, da bi lahko vlada ukrep sama podaljšala še za leto dni. Koalicija je napovedala usklajevanja z vlado do plenarne seje, ali bi v predlog vključili tudi znižanje DDV na kurilno olje.
Predlog zakona o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost (DDV) za omilitev dviga cen energentov predvideva, da se od 1. septembra letos do 31. maja 2023 stopnja DDV na dobavo električne energije, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje za vse uporabnike zniža z 22 odstotkov na 9,5 odstotka.
Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič, gre za ukrep, komplementaren drugim, kot je regulacija cen elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in zaščitene odjemalce s 1. septembrom za leto dni. Le ob regulaciji cen je namreč lahko ukrep znižanja DDV učinkovit ter se odrazi v nižjih cenah za končne uporabnike, ne pa v višjih maržah, je poudaril.
Odbor je na predlog koalicije in po opozorilu zakonodajno-pravne službe DZ z dopolnilom črtal določilo, da bi lahko vlada v primeru regulacije cen katerega od teh energentov tudi po 31. maju 2023 za obdobje veljavnosti regulacije cen veljavnost ukrepa znižanja DDV podaljšala s sklepom, vendar največ do 31. maja 2024. Božič je dejal, da bo vlada, če bo treba, takrat podaljšanje predlagala z zakonsko spremembo.
Člani odbora iz SDS niso uspeli s predlogom, da bi se stopnja znižala na pet odstotkov. Kot je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS), bi bilo takšno znižanje potrebno zaradi trenutnega stanja na trgu energentov in glede na trenutno splošno draginjo. "Razlika ni tako velika za proračun, je pa velika za gospodinjstva," je ocenila.
Priliv DDV bi bil po ocenah ministrstva za finance v primeru znižanja stopnje na 9,5 odstotka letno nižji za 130 milijonov evrov, v primeru znižanja na pet odstotkov pa še za dodatnih 50 do 60 milijonov evrov, je povedal Božič.
Pojasnil je, da so na ministrstvu predlagano znižanje ocenili kot trenutno primerno z vidika javnih financ, bodo pa glede na razmere sledili dodatni premisleki. Sledijo negotovi časi, v katerih je treba biti odziven, za odzivnost pa je treba imeti na razpolago sredstva, je dodal. Povedal je tudi, da bi radi do konca leta začeli razpravo o širših in sistemskih, ne le začasnih, spremembah pri davkih, v okviru te tudi glede primernosti stopenj DDV na posamezne izdelke.
Del nesprejetega dopolnila SDS je bilo tudi, da bi med energente, za katere bi se znižala stopnja DDV, uvrstili tudi kurilno olje.
Člani odbora iz vrst koalicije so spomnili, da po trenutni ureditvi z evropsko direktivo nižjega DDV za kurilno olje ni mogoče uvesti.
Se je pa Miha Kordiš (Levica) zavzel, da bi to z ustreznim dopolnilom vnesli v zakon. Poleg tega je predlagal, da bi se v zakon vneslo tudi določilo, da znižanje DDV obvezno spremlja regulacija cen.
Predsednica odbora Andreja Kert (Svoboda) je, potem ko je Kordiš predlagal prekinitev seje in uskladitev z vlado že danes, napovedala pogovore med koalicijo in vlado do izredne seje DZ, ki se bo začela v torek ob 14. uri in na kateri bodo poslanci obravnavali predlog zakona.
Božič je dejal, da so na ministrstvu zadržani do tega, da bi regulacijo cen vnesli v zakon, ki se ukvarja z davki, je pa poudaril, da morajo biti ukrepi komplementarni in da bo del teh tudi regulacija cen na področjih, kjer je to možno in učinkovito.
KOMENTARJI (87)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.