Ukrepi za krepitev stabilnosti bank dobili zeleno luč

Poslanci v državnem zboru (DZ) so danes obravnavali zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, na podlagi katerega se bo ustanovila posebna družba, na katero se bo preneslo slabe bančne terjatve. Zanje bo država izdala do štiri milijarde evrov jamstev.

Po dolgotrajni razpravi je za sprejem zakona glasovalo 47 navzočih na seji, devet jih je bilo proti. V SD so predlogu nasprotovali, poslanci Pozitivne Slovenije pa pri obravnavi niso sodelovali.

Razprava je bila burna

S tem, ko bo Družba za upravljanje terjatev bank bankam odvzela slabe terjatve, bodo slednje očistile svoje bilance in bodo lahko začele s kreditiranjem gospodarstva, so poslanci koalicijskih strank pritrjevali predlogu vlade.

Poslanci SD pa so dvomili, da bodo banke z očiščenjem bilanc res začele kreditirati slovenska podjetja. Banke bo treba še dokapitalizirati, sicer ne bodo mogle delati tistega, kar si vsi najbolj želimo – začeti kreditirati gospodarstvo, je opozoril Matjaž Han (SD).

"Kdaj bomo spremenili odnos bank do kreditojemalcev?" je hotel vedeti tudi Srečko Meh (SD), ki je opozoril, da se s tem zakonom rešuje vse slabe naložbe vseh bank v Sloveniji in ne le državnih bank.

Banke bodo v zameno za slabe terjatve prejele obveznice, za katere bo jamčila država. Zgornja meja teh poroštev je z zakonom določena v višini štiri milijarde evrov. S tem bo nastal javni dolg v maksimalni višini omenjenih štirih milijard evrov, ki pa bo – kot je dejal državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec – le začasen. Družba za upravljanje terjatev bank bo namreč te terjatve prodajala. Prevzete terjatve se bodo tako sčasoma poplačale in v petih letih se bo javni dolg po njegovih besedah znižal nazaj na raven, kjer je bil pred prenosom terjatev.

V primeru, da bodo Družbi za upravljanje terjatev bank po petih letih še ostale neunovčene terjatve, se bodo te prenesle na pravnega naslednika Slovenske odškodninske družbe, to je Slovenski državni holding, nad katerim sicer visi grožnja tako veta kot tudi referenduma.

Finančni minister Janez Šušteršič je potrdil, da bo Družba za upravljanje terjatev bank imela tudi pooblastilo za dodatno dokapitalizacijo bank. Potrebe po dodatnem kapitalu je ocenil v višini od pol do ene milijarde evrov. Poslanci SD so ob tem danes opozarjali, da bi bila neposredna dokapitalizacija cenejša. "Že na začetku bomo zapravili pet milijard evrov davkoplačevalskega denarja," je opozoril Han.

'Uzakonjamo korupcijo, ki jo bo politika izvajala na legalen način'

Dosedanje dokapitalizacije slovenskih bank niso bile uspešne, je predlogu nasprotoval Jožef Horvat (NSi). "Kako naj ljudje, ki so banke pripeljali do te faze, ostanejo in sami sanirajo, kar je potrebno sanirati," je vprašal in poudaril, da je treba slabe terjatve prenesti na slabo banko. Izjemnega pomena pa bo, kdo bo to novo družbo vodil.

Poslanci SD so opozarjali, da pojem slaba terjatev v osnutku zakona sploh ni opredeljen. "DZ odloča o štirih milijardah evrov, pa sploh ne vemo, kaj so slabe terjatve," je bil kritičen Janko Veber (SD). Matevž Frangež (SD) pa je dodal, da je problem slabih terjatev nastal tudi zaradi dejstva, da so bile banke slabo upravljane. Ker niso bile pripravljene stopiti naproti potrebam gospodarstva, smo v bančnem sistemu povzročili nekaj sto milijonsko luknjo, je opozoril.

Glede prenosa slabih terjatev na novo družbo je v zakonu zapisano, da se lahko lahko prevzame tveganja iz tistih terjatev, ki jih je banka pridobila pred 1. septembrom 2012, podrobneje pa da bo vrste prevzetih tveganj uredila vlada s podzakonskim aktom. Veber se je zato zbal, da bo odločanje o slabih terjatvah prepuščeno politiki. "Uzakonjamo pravzaprav korupcijo, ki jo bo zagotovo lahko izvajala politika na legalen način," je dejal.

Skrbnik nad pojmom slaba terjatev je Banka Slovenije, je povedal Krušec. Bojan Starman (DL) pa je dejal, da je to tista terjatev, ki nima možnosti, da bi se realno vrnila v bančni sistem. Banka Slovenije bi morala preprečiti dajanje slabih kreditov že takrat, ko so se dajali, je zahteval.

V SD so predlagali, naj se iz bank prenese na novo družbo le zasežene naložbe v podjetjih s slabšo bonitetno oceno. Če se bo preneslo tudi naložbe v dobrih podjetjih, jih bodo namreč zagotovo pokupili tisti, ki so v preteklih letih umaknili denar iz Slovenije. V davčne oaze je bilo prenesenih več kot 20 milijard evrov in s sprejemom obravnavanega zakona se bo ustvarila možnost, da se s tem denarjem po najnižji možni ceni odkupi podjetja, s katerimi bo upravljala Družba za upravljanje terjatev bank, je dejal Veber. Zdaj ni čas za prodaje, je opozoril.