Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je zadolžil prvega podpredsednika Fransa Timmermansa, da posreduje za zagotovitev izvajanja arbitražne odločbe o meji med Slovenijo in Hrvaško, so sporočili v Evropski komisiji v Bruslju. Prvi Timmermansov korak bo obisk v obeh državah do konca tega leta.
Evropska komisija je v prvem odzivu na arbitražno odločbo 4. julija izrazila pričakovanje, da jo bosta obe državi izvajali, ter pripravljenost, da posreduje v tem procesu s ciljem zagotovitve popolnega in pravičnega izvajanja odločbe.
Premier Miro Cerar je minuli petek v Bruslju povedal, da je Juncker ob robu vrha vzhodnega partnerstva v pogovoru z njim in hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem potrdil, da komisija s posredovanjem za zagotovitev izvajanja arbitražne odločbe misli resno.
V komisiji so potrdili, da se je Juncker o vprašanju izvajanja arbitražne odločbe pogovarjal z obema premierjema in da je ponovil, da je komisija pripravljena posredovati v tem procesu za čim boljšo zagotovitev izvajanja arbitražne odločitve.
Ob tem so sporočili, da je Juncker to nalogo poveril Timmermansu, ki je kot prvi podpredsednik pristojen za boljšo zakonodajo, medinstitucionalne odnose, vladavino prava in listino o temeljnih pravicah, ter da je o svoji odločitvi obvestil oba predsednika vlad.
Timmermans namerava obe državi obiskati pred koncem tega leta. Podrobnejših informacij o tem, kdaj bo prvi podpredsednik odpotoval v Ljubljano in Zagreb, za zdaj ni bilo mogoče dobiti.
Cerar pozdravlja odločitev Evropske komisije, da posreduje glede arbitraže
Premier Miro Cerar je odločitev Junckerja pozdravil. Kot je dejal, gre za "zaupanja vredno osebo, velikega poznavalca prava, ki bo lahko dal pozitiven prispevek".
"Pozdravljam odločitev Evropske komisije, da prispeva k procesu uveljavitve arbitražne odločbe," je dejal ob robu vrha 16 držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske v Budimpešti. Kot je dodal, sicer nadaljujejo dialog s Hrvaško, obenem pa tudi aktivnosti na področju priprave za implementacijo odločbe.
Spomnil je tudi na sprejeto zakonodajo v državnem zboru in dejal, da pripravljajo tudi "vse drugo, kar bo potrebno". "Seveda ohranjam tudi neformalni dialog s Plenkovićem, za srečanje v Zagrebu pa je potrebno, da najdemo stično točko," je še povedal.
'Še vedno možnost za srečanje s Plenkovićem o uveljavitvi arbitražne sodbe'
Še pred tem je Cerar dejal, da še vedno obstaja možnost za srečanje s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem v Zagrebu, kjer bi govorila o implementaciji arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško, vendar do zdaj še ni prejel nobenih zagotovil, da bi Hrvaška spremenila odklonilno stališče do arbitraže.
Cerar se je s hrvaškim kolegom na kratko srečal ob robu vrha 16 držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske v Budimpešti:
Plenković: Slovenske priprave za implementacijo arbitraže so slovenska notranja zadeva
Plenković pa je ob robu srečanja predsednikov vlad v Budimpešti izjavil, da diplomatski službi Hrvaške in Slovenije "pripravljata teren" za Cerarjev obisk v Zagrebu, a se za točen datum srečanja še niso dogovorili. Pričakuje ga do konca prihodnjega meseca.
"Najpomembneje je, da ni enostranskih potez. To, kar Slovenija pripravlja interno, je zadeva Slovenije. V vsakem primeru do kakršnega koli dogovora o meji v praksi ne more priti brez soglasja obeh držav," je izjavil.
Ocenil je, da je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker prejšnji teden nakazal samo načelno pripravljenost Bruslja za posredovanje v pogovorih med Zagrebom in Ljubljano o rešitvi spora o meji. Meni, da bi morali Hrvaška in Slovenija kot "prijateljski in odgovorni državi" pred tem sesti za pogajalsko mizo in ugotoviti, v katerih točkah so stališča trdno določena, v katerih pa obstaja prostor za zbližanje.
Pojasnil je še, da bosta s Cerarjem spor najprej poskusila rešiti dvostransko, "potem pa morebiti prositi kolege iz Evropske komisije za pomoč v tem postopku, če bo treba". Kot je dodal, je treba upoštevati, da je komisija posredovala v tem procesu od začetka arbitražnega postopka.
DZ podprl paket zakonov za implementacijo arbitraže
Medtem pa je danes DZ sprejel paket zakonskih predlogov za implementacijo arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Poslanske skupine koalicijskih strank so v razpravi napovedale podporo paketu štirih zakonov – zakonu o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško, zakonu o zemljiški knjigi, zakonu o morskem ribištvu ter tako imenovanem interventnemu zakonu, ki jih je vlada sprejela sredi oktobra in jih je Slovenija lahko sprejela samostojno, brez sodelovanja Hrvaške.
V opozicijski SDS pri obravnavi niso sodelovali, glasovanje pa so obstruirali, saj so menili, da je kakršnokoli ukrepanje Slovenije v zvezi z implementacijo arbitražne razsodbe nepotrebno in verjetno celo škodljivo za državo, je v imenu poslanske skupine dejal Danijel Krivec.
V poslanski skupini NSi zakonu o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško in zakonu o zemljiški knjigi niso nasprotovali, zakon o morskem ribištvu so podprli, pri interventnem zakonu pa so glasovali proti.
Poslanci so najprej obravnavali zakon o evidentiranju državne meje s Hrvaško. Gre za ključni zakon, saj bo podlaga za vse ostale zakone iz tako imenovanega implementacijskega svežnja. Cilj predlaganega zakona, ki ima sicer 'le' 12 členov, je zagotoviti pravno podlago za evidentiranje državne meje s Hrvaško v evidenci državne meje in uskladitev podatkov drugih evidenc, ki jih vodi geodetska uprava Slovenije.
Zatem je bila na vrsti novela zakona o zemljiški knjigi, ki prinaša predvsem novost, da postopek dopolnitve zemljiške knjige ne bo več izključno predlagalni postopek, temveč je primarno postopek, ki ga sodišče začne po uradni dolžnosti. Zemljiška knjiga bo v celoti izkazovala resnična stvarnopravna razmerja in bo v celoti usklajena z zemljiškim katastrom. Predlog zakona o spremembah zakona o zemljiški knjigi sicer spreminja zgolj 229., 231 in 232. člen zakona o zemljiški knjigi.
Sledila je obravnava sprememb zakona o morskem ribištvu, ki bodo omogočile izdajo posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov, saj bodo slovenski ribiči v skladu z določili iz hrvaške pristopne pogodbe z uveljavitvijo arbitražne razsodbe lahko lovili v hrvaških teritorialnih vodah do ustja Limskega kanala, hrvaški pa v celotnem slovenskem teritorialnem morju.
Nazadnje je bil na vrsti še predlog posebnega zakona, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča. V javnosti je bolj poznan kot interventni zakon in ureja pravice ljudi, njegov namen pa je ohraniti pravice in obveznosti, ki so jih posamezniki imeli na dan razglasitve razsodbe na slovenskem ozemlju, ki je po razsodbi postalo del ozemlja Hrvaške.
Slovenija mora zakonodajo ustrezno prilagoditi do 29. decembra, ko se izteče polletni rok po arbitražnem sporazumu za pripravo vsega potrebnega za uveljavitev arbitražne razsodbe.
KOMENTARJI (188)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.