Šabeder in Zajc postala ministra

Aleš Šabeder in Simon Zajc sta kot nova člana vladne ekipe že prisegla pred DZ, da bosta spoštovala ustavni red, ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močni delovala za blaginjo Slovenije.

Že predstavitev stališč poslanskih skupin je pokazala, da si Šabeder in Zajc lahko obetata zadostno podporo pri njunem imenovanju. Glasove podpore so jima napovedali v koalicijskih strankah in v opozicijski SNS. Novi zdravstveni in okoljski minister prihajata iz kvot LMŠ in SMC. V obeh strankah so prepričani, da so ponudili kandidata, ki dobro poznata svoje področje.

Iz SAB, DeSUS in SD je bilo slišati, da zaupajo koalicijskima partnericama pri izbiri novih ministrov. V Levici in SDS so bili v razpravi kritični do obeh kandidatur.

Pri Šabedru je Levico zmotilo njegovo zagovorništvo menedžerske revolucije v javnem zdravstvu. Za Zajca pa so v SDS ocenili, da preslabo pozna področje, ki ga bo vodil.

Ob razpravi o Šabedrovi kandidaturi bistveno več o zdravstvu

Ljudmila Novak (NSi) je čestitala vladi, da je sploh našla dva kandidata, ki želita prevzeti tako odgovorni ministrstvi. Po njenih besedah gre za resorja, kjer se "prepleta veliko interesov, kjer je v ozadju tudi veliko denarja in zato je biti minister za zdravje lahko tudi nevarno". Dejala je, da od Šabedra pričakuje, "da bo takoj vstopil v akcijo in se pogovoril z družinskimi zdravniki, kot je tudi obljubil".

Za Bojano Muršič (SD) je ključno, da bo novi minister razmejil med javnim in zasebnim zdravstvom, predvsem iz razloga, da se javni in zasebni sistem ne bosta še naprej prepletala. "Prevetriti bo potrebno tudi košarico pravic, ampak na način, da ohranimo in zagotovimo, da bodo vse zdravstvene storitve v celoti plačane iz zdravstvenega zavarovanja," je poudarila.

Jani Möderndorfer (SMC) je opozoril, da javni zdravstveni sistem nikoli ne bo zaživel brez podpore zasebnika: "To ne bo šlo, preprosto, ta sistem ne bo zdržal." Po njegovih besedah je koncesionar del javne zdravstvene mreže. "In tisti trenutek, ko je del javne zdravstvene mreže, bi morala veljati enaka pravila. Pa ne veljajo, je reklo ustavno sodišče," je dodal.

Dejan Kaloh (SDS) je opozoril na korupcijo v javnem zdravstvu. Po njegovih besedah gre za nevarno stanje, ko je "pozornost vsega aparata fokusirana na denar, ne pa na bolnika". Dejal je, da je od Šabedra na odboru DZ pričakoval napoved konkretnih ukrepov na tem področju, a jih ni dočakal. Kritičen je bil tudi do zdajšnje politike, ki zdravstveni negi nalaga profesionalen odnos do bolnikov, pri tem pa pozablja na standarde.

Ključni problem slovenskega zdravstva je po oceni Franca Trčka (Levica) v odnosih: "Zdravstvo je v osnovi odnos med ljudmi, potem pride vse drugo, infrastruktura, oprema, protokol in tako naprej." Kritičen je bil do politik, ki obljubljajo več zdravstva za manj denarja: "Politike, ki bodo populistično ubesedovale, da bomo z manj penez imeli boljše zdravstvo, so zlagane."

Preko 200 milijonov evrov več denarja se je lani nateklo v zdravstveno blagajno, ni pa bilo zagotovljeno gospodarno upravljanje s tem denarjem, je ocenil Zvonko Černač (SDS). Po njegovih besedah je prav v tem ključni problem, "kajti čakalnih vrst ne bo uredil denar, pač pa boljša organiziranost, kompetentni vodstveni kadri, konkurenca med izvajalci zdravstvenih storitev, ki jo je premalo".

Zajcu namenjen manjši del razprave

Kandidatu za ministra za okolje in prostor Zajcu je bil namenjen manjši del razprave, čeprav so poslanci priznavali, da se tudi on loteva zahtevnega področja. "Ministrstvo za okolje in prostor je prav tako izredno zahtevno področje, kjer prav tako nenehno slišimo o grožnjah in pritiskih lobijev," je poudarila poslanka NSi Novakova.

Večinoma so poslanci izpostavili delovanje Zajca v ekipi dosedanjega ministra Jureta Lebna, ki je, kot je poudaril Soniboj Knežak (SD), veljal za operativca in je težave reševal ne le iz pisarne, ampak tudi na terenu: "Dejstvo, da je bil tudi Simon Zajc del ekipe prejšnjega ministra, me navdaja z upanjem, da ne bo potreboval uvajalnega časa."

"Upam, da je sistem odznotraj spoznal do te mere, da bo uspel nasloviti probleme, predvsem pa, da ne bo podlegel raznoraznim pritiskom, ki smo jim bili v preteklosti ves čas priča," se je strinjala Janja Sluga (SMC). Izpostavila je še obljube Zajca h krepitvi dialoga z ljudmi, nevladnimi organizacijami, s civilnimi iniciativami in z lokalnimi skupnostmi.

Aleksander Reberšek (NSi) je pohvalil usmeritev v ogljično nevtralno družbo, kar pa odpira vprašanje, kdaj bo država ugasnila šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). "Bomo to storili še pred koncem ekonomske dobe obratovanja in koliko bo to dodatno stalo davkoplačevalce? Ali drugačno vprašanje: Bomo prej zaprli Teš 6 ali odgovorne za ta največji finančni fiasko v državi," je vprašal.

Da je Zajc podal le malo konkretnih zavez, razen v delu, ko gre za nadaljevanje Lebnovega dela, je ocenil poslanec SDS Černač. Zajcu je med drugim očital, da bo njegova prva naloga prenova gradbene zakonodaje, medtem ko je Zajc kot poslanec SMC sedel v DZ lani, ko se je ta zakonodaja sprejemala.

Matej T. Vatovec (Levica) je Zajcu očital, da podnebne spremembe sicer res priznava kot problem, a se pri opredelitvi ciljev in konkretnih ukrepov "izmika in jih pušča nedorečene". Kritičen je bil tudi do dejstva, da se Zajc "ne bo vmešaval v prizadevanja britanske korporacije, da na Petišovskem polju s frackingom začne pridobivati zemeljski plin".

Zajc in Šabeder sta se v ponedeljek in torek predstavila tudi pred matičnima odboroma DZ - Zajc pred odborom za infrastrukturo, okolje in prostor, Šabeder pa pred odborom za zdravstvo - oba pa sta njuni predstavitvi ocenila kot ustrezni.

Šarec poslancem predstavil svojo izbiro kandidatov za ministra

Premier Marjan Šarec izbiro Šabedra označil kot "pretehtano in tehtno", v Zajcu pa vidi jamstvo za nadaljevanje in dokončanje že začetega dela, za reševanje težav, ki bodo še vzniknile, ter za zagon začrtanih projektov.

Premier se je pred poslanci najprej posvetil kandidatu za ministra za zdravje. "Če sodimo po vsakokratnih odzivih, ni niti ustreznega profila in niti ustreznega imena, vsaj ne za ministra za zdravje. Osebe, ki je vse v enem, preprosto ni. Nihče nima vsega in nihče ne ve vsega," je odgovoril na kritike. "Vsakogar se vnaprej ožigosa z dvomi, s kritikami, z nejevero. Tudi Aleša Šabedra so," je poudaril.

Takšna posploševanja Šarec zavrača. "Nisem iskal in tudi nisem hotel nekoga, ki bi sebe videl ali dojemal kot odrešenika. Verjemite mi, nikakor ni šlo za nepremišljenost ali hitenje. Prav nasprotno. Moj predlog, naj vodenje ministrstva za zdravje prevzame Aleš Šabeder, je pretehtana odločitev in prepričan sem, da tudi tehtna," je zagotovil.

Spomnil je na Šabedrovo vodenje UKC Ljubljana. "Šabeder je videl drobovje čakalnih vrst in vzroke zanje. Zaveda se sistemskih hib in zakonskih pomanjkljivosti oziroma slabosti. Kot ekonomist pozna finance, kot menedžer delovanje, razume poslovanje, izvajal je sanacijo. Slišal je zaposlene. Izkusil je sindikate različnih poklicev. Najmanj zaradi vsega naštetega ima moje zaupanje," je poudaril premier.

Diagnozo torej pozna, zdravljenje pa začenja z današnjim imenovanjem. Šarec je ob tem poudaril, da mu "ne bo lahko".

Glede ministra za okolje in prostor pa je Šarec ponovil stališče, da je delo na resorju v minulega pol leta, ko je ministrstvo vodil Jure Leben, "vzorčen primer dobrega dela". Zasluge za to ni pripisal zgolj nekdanjemu ministru, pač pa celotni ekipi, še zlasti njenemu ožjemu delu. "In zato sem toliko bolj vesel predloga SMC, da je za naslednika Jureta Lebna predlagala njegovega državnega sekretarja, pristojnega za okolje, Simona Zajca," je poudaril.

Po letih nojevske drže, stihije, celo zanikanja so premiki na okoljskem ministrstvu vidni, je prepričan Šarec. "V Simonu Zajcu vidim nekakšno jamstvo, in sicer jamstvo za nadaljevanje in seveda dokončanje že začetega dela, za reševanje težav, ki bodo še vzniknile, ter za zagon začrtanih projektov," je izpostavil.

Med glavnimi nalogami, ki čakajo novega ministra, je izpostavil ravnanje z odpadki, urejanje onesnaženih oziroma degradiranih območij, pripravo podnebne strategije, osvežitev gradbene zakonodaje ter ureditev stanovanjske problematike.

"Način dela in njegovo hitrost, poleg seveda vsebine, Simon Zajc že pozna. Vse to je pomagal kreirati. Verjamem, da bo znal tudi v prihodnje, in verjamem, da zna tudi motivirati. Zato se ne bojim, da bi delo na ministrstvu za okolje in prostor šepalo, niti, da bi pešalo," je poudaril.

Šabeder je na funkciji ministra za zdravje zamenjal Sama Fakina, ki je 8. marca Šarca obvestil, da odstopa zaradi zdravstvenega stanja, skupaj z njim pa je mandat prenehal tudi državni sekretarki Pii Vračko. Zdravstveni resor je v vmesnem času vodil premier.

Zajc pa je na ministrski funkciji zamenjal Lebna, ki je 26. februarja ponudil odstop, potem ko se je znašel pod plazom očitkov v zvezi z naročilom makete za drugi tir železniške proge Divača-Koper. Vlada Mira Cerarja je maketo marca lani postavila v Kopru, Leben pa je bil vodja tega projekta.

Leben je vse očitke zanikal, a sta s premierjem ugotovila, da bi v takšnih pregretih razmerah težko opravljal delo naprej. Do današnjega imenovanja Zajca je Leben opravljal tekoče posle.