Golobu 54 glasov podpore, v DZ že vložil listo ministrskih kandidatov

Seja se je začela ob 15. uri. Robert Golob je v uvodnem nagovoru, ki mu je sledilo približno pet ur razprave, dejal, da si ljudje želijo, da bo prihodnost lepša. Dal je zavezo, da bodo ljudje dobili upanje za boljšo prihodnost: "Mi pa moramo za to delati vsak dan ali dvakrat štiri leta." 

Obljubil je, da bodo rešitve iskali skupaj s civilno družbo, ki jim je pomagala k volilni zmagi. 

Med nosilnimi temami je izpostavil zdravstvo, na področju katerega se obetajo interventni zakon in stresni testi. "Ne bomo pisali ne bele ne zelene knjige, ne bomo najeli konzultantov. Pripravili bomo načrt, imenovali nosilce z odgovornostjo in zagotovili denar za reševanje javnega sistema." Dejal je, da bodo morali v prihodnjih 18 mesecih ugotoviti, kje so meje javnega zdravstva, izkoreniniti je treba korupcijo. "Gre za zgodovinski eksperiment, ampak z jasnim namenom, kako postaviti sistem leta 2024, da bo nato vzdržal nekaj let." 

Izpostavil je tudi področje draginje in izrazil upanje, da bodo negotovost razrešili do jeseni. Obljubil je, da bodo poiskali vzroke draginje in jih skušali omejiti. "Če bo potrebno, bomo šli tudi v regulacijo cen," je dejal. Najprej pa bodo skušali bremena razporediti z dogovori. "V Sloveniji ne bo vojnih dobičkarjev," je dejal. Ugotoviti želijo, katere podražitve so (ne)upravičene. Napovedal je kratkoročne in dolgoročne ukrepe na tem področju. Med ključnimi ukrepi je napovedal energetski prehod. 

Tretja izpostavljena tema pa je bila družba znanja: "Začne se z digitalizacijo, povezljivostjo sistemov, potem dobimo dostop do informacij. Zaradi vidljivosti informacij vemo, kaj počnemo, brez tega tavamo v temi." Napovedal je vlaganje v ljudi, da bodo lahko delali tisto, v čemer so najboljši. "Vrednost se ne meri le v denarju," je še poudaril Golob, ki pravi, da si v novem družbenem dogovoru želijo zajeti vse generacije. "Ne želimo si družbe hlapcev," je še izpostavil in kot zgled postavil države z višjo stopnjo blaginje. Med odločitvami, ki jih bo treba sprejeti, pa je izpostavil odločanje med ljudmi, kapitalom in različnimi skupinami: "Sprejemali bomo odločitve, ki ne bodo krnile dostojanstva ljudi."

"Danes je 25. maj, jaz se ga spominjam z radostjo. Nanj sem se spomnil veselja do življenja. In veselje do življenja je tisto, kar želimo vrniti državljankam in državljanom," je zaključil Golob. 

Opozicija kritična do Goloba in Levice

Njegovemu govoru so sledila mnenja poslanskih skupin. V razpravi pred glasovanjem so v poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica Goloba označevali kot človeka, ki bo prekinil z demontažo demokracije in bo ponudil jasno dolgoročno vizijo.

SDS je čas izkoristila tudi za kritiko delovanja DZ. "Izjava predsednice DZ, da je razrez, ki ga je pripravila, takšen, kot mora biti po poslovniku, in da je bil amandma Nove Slovenije izglasovan z večino, pomeni, da lahko večina odloči, da ta pravila ne veljajo več. Napovedi v medijih, da bodo sklicani 'hiringi' pred poslovniškim rokom, govorijo tudi o tem, da se očitno v tem DZ ne bo več spoštoval poslovnik. SDS bo delovala v DZ takrat, ko se bo spoštoval Poslovnik DZ in ko bomo dobili predsedniška mesta, ki nam pripadajo," je dejala Jelka Godec. "Po razrezu in opravljenem matematičnem izračunu na podlagi Poslovnika DZ s strani Kabineta predsednice DZ RS je PS SDS pripadalo šest predsedniških mest v delovnih telesih. Na seji kolegija predsednice DZ je prišlo do odločitve, ki je v nasprotju s Poslovnikom DZ," je ocenila. 

Opozicije, SDS in NSi, Golob sicer ne navdušuje, še manj jim je všeč vloga Levice v prihodnji vladi. Godčeva je med drugim ocenila, da je podpisana koalicijska pogodba v marsikaterih točkah diametralno nasprotna stališčem koalicijskih strank, pa tudi ministrskih kandidatov. "Zato težko pričakujemo vsaj približno harmonijo znotraj vlade in koalicije," je dejala. Dodala je, da se bo to odražalo v stanju razvoja Slovenije, in sicer v smislu stagnacije ali celo vračanja v preteklost, ko so podjetja selila sedeže v tujino.

Spomnila je na Golobove napovedi o eksperimentu v javnem zdravstvenem sistemu, s katerim naj bi ugotovili, kje so meje javnega zdravstva. "Bojazen je, da bomo na koncu eksperimenta doživeli to, da bosta umrla tako bolnik kot zdravstvo," je dejala Godčeva.

Poslance SDS med drugim moti, da bo v novi vladi SD prevzela resorje, a z osrednjimi vrednotami socialne demokracije nima skoraj nič skupnega, kar po besedah Godčeve očitno pomeni, da je ta stranka popustila pod Levico.

Opozorila je še na hitrost, s katero se oblikuje nova vlada pod Golobovim vodstvom. "V teh časih ni pomembna hitrost, temveč modrost, tehtne odločitve, ki bodo pripomogle k varnosti, stabilnosti in nadaljnjemu razvoju Slovenije," je poudarila in dodala, da v SDS teh kvalitet v Golobu ne vidijo. A to po njenih besedah ne pomeni, da zapirajo vrata za tvorno sodelovanje v prihodnje.

Goloba torej ne nameravajo podpreti niti v NSi. Kot je pojasnil predsednik stranke in poslanec Matej Tonin, se ne strinjajo z določili koalicijske pogodbe. "Delimo številne pomisleke gospodarstva, zdravnikov, sindikatov in navadnih ljudi," je dejal. Po njegovi oceni koalicijska pogodba v preveliki meri sledi idejam Levice, katere program je po mnenju NSi škodljiv.

Zato Golob ne more računati na njihovo podporo. "Nismo pa škodoželjni in nismo politikanti. Novi vladi želimo uspešno delo. Če bo vlada delala dobro, bo to dobro za vse nas," je poudaril Tonin.

Napovedal je, da bodo konstruktivna opozicija, kar pa ne pomeni, da bodo "pridni in tihi". "Daleč od tega, dobre rešitve bomo podprli. In če bomo povabljeni, bomo pri njihovem sooblikovanju tudi tvorno sodelovali," je dejal. Ob tem je napovedal, da pa bodo uporabili vse demokratične možnosti, "da preprečimo različne socialistične eksperimente, tihe nacionalizacije in dodatne obdavčitve tistih, ki danes delajo in ustvarjajo".

Razpravi je sledilo glasovanje o Golobu. Oddanih je bilo 85 glasovnic, od tega 84 veljavnih. Golob je zbral 54 glasov podpore, proti je glasovalo 30 poslank in poslancev. 

V izjavi po izvolitvi je Golob dejal, da se zaveda velikih pričakovanj, a da morajo biti včasih izzivi veliki, zato da še bolj trdo delaš. Kljub temu da mandat nastopa v neprijaznih okoliščinah ne samo za Slovenijo, ampak tudi v svetovnem merilu, Golob verjame, da je obkrožen z odlično ekipo sodelavcev, ki bo kos prihajajočim izzivom.

Glasovali tudi o podpredsednici DZ

Poslanci so na tajnem glasovanju z 52 glasovi za in 29 proti za podpredsednico državnega zbora izvolili poslanko Levice Natašo Sukič. Predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič bosta tako odslej pri delu pomagali dve podpredsednici, tretje podpredsedniško mesto, ki pripada poslanski skupini SDS, pa ostaja še nezasedeno.

Kandidaturo Nataše Sukič so vložili poslanci iz vrst prihodnje koalicije, torej Gibanja Svoboda, SD in Levice. Prvopodpisani pod kandidaturo Matej T. Vatovec (Levica) je v obrazložitvi predloga Sukičevo ocenil kot "multipraktik", saj je imela v svoji poklicni poti različne vloge. Po njegovih besedah je borka, ki ne trpi nepravičnosti, zanjo je pomembno, da so pravila enaka za vse. Vatovec verjame, bo znala ta načela uveljavljati tudi z mesta podpredsednice DZ, da bo to funkcijo opravljala z največjo odgovornostjo, vestnostjo in predanostjo.

Podporo pa so ji odrekli v SDS in NSi. Po besedah Franca Breznika sicer ne gre za nasprotovanje "ad personam", temveč ker Sukičeva pripada "izredno radikalni stranki", ki ne sodi v vrh zakonodajne veje oblasti. V NSi pa po besedah Janeza Ciglerja Kralja Sukičevo presojajo po preteklih ravnanjih. "Žal smo bili z njene strani večkrat deležni vedenja, ki podpredsednici DZ ne pritiče," je dejal.

Novoizvoljena podpredsednica DZ Nataša Sukič je bila rojena 1. junija 1962, diplomirala je iz elektrotehnike. Bila je aktivistka za človekove pravice, urednica, publicistka, pisateljica in didžejka. Kot pisateljica je bila večkrat nominirana za nagradi kresnik in fabula. V DZ je bila prvič izvoljena leta 2018, v minulem mandatu je bila med drugim predsednica komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Predsednici državnega zbora sicer pri delu pomagajo največ trije podpredsedniki. Zaenkrat ima DZ dve podpredsednici, poleg Sukičeve še poslanko SD Meiro Hot, ki so jo izvolili že na ustanovni seji DZ. V poslanski skupini SDS, ki ji kot največji opozicijski poslanski skupini pripada eno podpredsedniško mesto, pa svojega kandidata še niso predlagali.

Golob takoj vložil listo ministrskih kandidatov

Novoizvoljeni predsednik vlade mora v 15 dneh po svoji izvolitvi predlagati imenovanje ministrov. Vsak kandidat za ministra se najprej tri dni in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidatur predstavi pristojnemu delovnemu telesu DZ in odgovarja na vprašanja njegovih članov. Prva zaslišanja ministrskih kandidatov je glede na napovedi pričakovati že konec tega tedna.

Predsednik pristojnega delovnega telesa mora takoj po zaslišanju ministrskega kandidata oz. najkasneje v 48 urah predsedniku DZ in predsedniku vlade poslati mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata, ki ga je sprejelo delovno telo.

Poslanci glasujejo o listi kandidatov za ministre kot celoti, potrditi pa jo mora večina poslancev, ki se udeležijo glasovanja. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne upoštevajo ministri brez resorja. Koalicijske partnerice Gibanje Svoboda, SD in Levica si sicer želijo vlado sestaviti do 3. junija. 

Delovna telesa DZ lahko začnejo delo, generalna sekretarka DZ ostaja Zore Tavčarjeva

Državni zbor je na mesto generalne sekretarke DZ znova imenoval Uršulo Zore Tavčar. Poslanci so na današnji seji ustanovili tudi parlamentarna delovna telesa ter imenovali njihove predsednike in podpredsednike. Ker v SDS svojih kandidatov protestno niso predlagali, ta mesta še niso popolnjena. Kljub temu pa delovna telesa lahko pa začnejo delo.