DZ določil datume referendumov, potekali bodo 9. junija

DZ je danes sprejel tri odloke o razpisu posvetovalnih referendumov, s katerimi je določil datum njihove izvedbe. To bo 9. junij, ko bodo potekale tudi evropske volitve. Za dan razpisa, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za razpis referenduma, pa so določili ponedeljek, 6. maj.

Državljani bodo imeli torej 9. junija priložnost, da izrazijo svoje mnenje o treh temah. V zvezi s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bodo odgovarjali na vprašanje: "Ali se za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?"

Pri referendumu o rabi konoplje bosta vprašanji dve: "Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene?" ter "Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?".

Tretje referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslancev?".

Odloki o razpisu referendumov so bili danes izglasovani z glasovi poslancev Svobode in Levice. Za izvedbo referendumov hkrati z evropskimi volitvami so se zavzemali v Svobodi, tudi zato, ker računajo, da bodo s tem na volišča privabili več ljudi. Glasove so prispevali tudi v Levici, kot so pojasnili, iz pragmatičnih razlogov. V opozicijskih SDS in NSi so glasovali proti odlokom o razpisu referendumov, v SD pa so se glasovanja vzdržali.

Datum referendumskega odločanja pa ni bil v celoti koalicijsko usklajen, saj se z njimi niso strinjali v SD, kjer menijo, da bodo teme referendumov zasenčile evropske teme. Zato so k predlaganim odlokom vložili dopolnila, s katerimi bi datum izvedbe referendumov zamaknili na 24. november. Enaka dopolnila so vložili v NSi, DZ pa je na današnjem glasovanju vsa zavrnil.

Mnenja so se sicer razlikovala tudi o sami vsebini referendumskih vprašanj. Medtem ko so jih podpirali v Svobodi in Levici, pa so imeli nekaj pomislekov glede ustreznosti oz. jasnosti vprašanj tudi v koalicijski SD. Še bolj kritični so bili v opozicijski SDS in NSi, kjer razmišljajo, da bi na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti odlokov o razpisu referendumov o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o uporabi konoplje.

Predlog za razpis referenduma o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so sicer vložile vse tri koalicijske stranke, predloga za druga dva referenduma pa le poslanci Svobode.

Prav tako bodo poslanci danes po razpravi, ki so jo opravili v sredo, glasovali o predlaganih dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi, s katerimi želijo v SDS uvesti predhodno soglasje občine glede nastanitve migrantov ali vzpostavitve azilnega doma.

Danes bo tudi končan zakonodajni postopek za spremembe Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, s katerim so v SDS predlagali uvedbo tako imenovanega referendumskega dneva. Predlog je zavrnil že matični odbor, DZ se bo danes s tem tako le seznanil.

Referendumov o vladi, nastanitvah migrantov in testiranju funkcionarjev na droge ne bo

V SDS so vložili predloge za razpis treh posvetovalnih referendumom. S prvim bi državljane povprašali o zaupanju v vlado. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: "Ali ste za to, da vlada RS, ki jo vodi Robert Golob, zaključi s svojim mandatom in se razpišejo predčasne volitve poslank in poslancev v državni zbor?".

Po besedah vodje poslanske skupine SDS Jelke Godec imajo volivci pravico odločiti o tako pomembnem vprašanju, kot je vprašanje zaupanja v delo vladne koalicije, pri čemer se ta navezuje na vprašanje korupcije in klientelizma, povečanja števila nezakonitih migrantov ter povečanje števila azilnih domov in izpostav. V SDS so sicer v razpravi naštevali področja, na katerih je vlada po njihovi oceni neučinkovita. Poleg tega vladi očitajo koruptivna in klientelistična ravnanja. Kritikam so se pridružili tudi v NSi, saj si po besedah Vide Čadonič Špelič "ta vlada zasluži, da odide".

Za poslance koalicije pa gre pri tem referendumskem vprašanju za manipulacijo in politično propagando SDS pred evropskimi volitvami. Opozarjali so tudi na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da vprašanje ni v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi. Tudi državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je izpostavil, da za takšno referendumsko vprašanje niso izpolnjeni zakonski pogoji, saj je nejasno in ne spada v pristojnost DZ. "Za vlado je pravna država okvir, in ne ovira," je poudaril.

Da predlog ne izpolnjuje zakonskih pogojev za referendumsko vprašanje, je opozoril tudi poslanec SD Damijan Zrim, ki je še ocenil, da gre pri predlogu "le za norčevanje iz naših volivk in volivcev". Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic pa je naštel področja, na katerih se je vlada po njegovih besedah izkazala. "Referendum o zaupanju so vsakokratne volitve," pa je izpostavil poslanec Levice Milan Jakopovič.

Za razpis tega referenduma je glasovalo 24, proti pa 49 poslancev.

Poslanci SDS so prav tako predlagali razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah migrantov. Po predlogu bi se referendumsko vprašanje glasilo: "Ali ste za to, da se v Republiki Sloveniji gradijo novi azilni domovi in njihove izpostave za nastanitev nezakonitih migrantov?", v SDS pa so ga vložili po vladni odločitvi o vzpostavitvi izpostav azilnih domov na Obrežju in v Središču ob Dravi.

"Dejstvo je, da azilni dom in prisotnost migrantov povečuje varnostno tveganje in zmanjšuje občutek varnosti, ki je ena izmed najpomembnejših človekovih potreb," je v obrazložitvi predloga dejal poslanec SDS Andrej Kosi. Gradnja azilnih domov je po njegovih besedah poseg, ki ima velik vpliv na življenje tamkajšnjih prebivalcev, zato je predlog za posvetovalni referendum upravičen. Predlog so podprli tudi v NSi, kjer menijo, da nezakonite migracije pomenijo tveganje za varnost, je dejala Čadonič Špeličeva.

Po mnenju vlade pa je takšno referendumsko vprašanje nedopustno. Po pojasnilih državne sekretarke na notranjem ministrstvu Tine Heferle je zagotavljanje nastanitvenih kapacitet ter oskrba migrantov obveznost države, zato je referendumsko vprašanje v nasprotju z mednarodnopravnimi obveznostmi Slovenije in z ustavo.

Takšen referendum je nedopusten iz več zelo pomembnih razlogov, je poudarila tudi poslanka Svobode Tereza Novak. "Ko je nekdo pripravljen kršiti ustavni red zaradi pridobivanja političnih točk, je temu treba zelo jasno reči ne in poslanska skupina bo rekla ne," je dodala. "S tem predlogom je vse narobe," pa je v imenu poslanske skupine Levice izpostavila Nataša Sukič. Vprašanje je namreč zavajajoče, nejasno in predstavlja resen poseg v pravice oseb, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do azila. V SD stališča poslanske skupine niso predstavili.

Za razpis referenduma o nastanitvah migrantov je glasovalo 28, proti pa 49 poslancev.

V SDS bi državljane na referendumu tudi povprašali, ali so za to, da DZ sprejme zakon, ki bo urejal obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedane droge. Kot je v obrazložitvi predloga dejal poslanec SDS Jože Tanko, so droge hud zdravstveni, socialni in družinski problem, če pa želimo ta problem zmanjševati, "moramo začeti pri glavi", torej pri funkcionarjih, ki morajo biti zgled.

V vladi in koaliciji so predlog ocenili kot nepotreben, saj da je ta materija že urejena v zakonu o varnosti in zdravju pri delu, ki prepoveduje delo delavcev pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc. Največji opozicijski stranki pa so očitali populizem in manipuliranje.

Za razpis referenduma je glasovalo 29 poslancev, 50 pa jih temu nasprotovalo.