Dvojno triglavsko jezero po 30 letih dobilo priložnost, da se povrne v naravno stanje

Rib pred 29. leti v Dvojnem triglavskem jezeru ni bilo. Ljudje so nato nepremišljeno vanj vselili jezersko zlatovčico, ki je plenila plankton in tako porušila občutljivo naravno ravnovesje. Jezero je začelo vidno umirati in po sedmih letih so ribe iztrebile dve planktonski vrsti.

Planktonski rakci so imeli v alpskem biseru sicer pomembno vlogo. Prehranjevali so se z algami in tako preprečili, da se niso razrasle. In ker planktona ni bilo več, so se alge poleti začele nenadzorovano množiti, jeseni pa gniti in s tem porabljati kisik v jezeru, je že pred časom pojasnil biolog Anton Brancelj z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki si je ves čas prizadeval, da bi alpsko jezero rešili in mu vrnili prvotno življenje. "Čim pa ni kisika, se začnejo nekateri negativni ali nezaželeni kemijski procesi, ki poslabšajo kvaliteto vode," je razložil.

Ribiči so leta 1999 in 2000 že poskušali izloviti ribe z mrežami, a so bili neuspešni, saj bi postopek morali večkrat ponoviti, a država ni imela posluha za rešitev problema – denarja zanj ni našla. Vse do danes.

Projekt VrH Julijcev – na vidiku aktivnosti za izboljšanje stanja Dvojnega jezera

V Javnem zavodu Triglavski narodni park (TNP) opažajo, da se stanje Dvojnega jezera zadnja leta slabša, kar se odraža v kakovosti vode in življenju v jezeru. Projekt VrH Julijcev naj bi razmere izboljšal, je na novinarski konferenci na Bledu napovedal Tomaž Kralj iz TNP. V projekt je vključenih več ukrepov, saj razraščanje alg poleg rib pospešujejo tudi drugi dejavniki. 

Dvojno jezero dodatno bremenijo odpadne vode iz planinske koča ob njem, je povedal Kralj. Čeprav je bila v kočo leta 2010 vgrajena čistilna naprava, pa ta ne deluje, kot so pričakovali, kar so potrdile analize vzorcev iz odtoka čistilne naprave, pa je pojasnil Dušan Prašnikar s Planinske zveze Slovenije: "Zastavilo se je vprašanje, kakšen je vpliv koče na jezero. TNP je leta 2018 izvedel sledilni poizkus, ki je potrdil, da se odpadna voda iz čistilne naprave podzemno izteka v jezero. Ni pa bila narejena analiza, kolikšen je vpliv te vode."

Zato bodo prihodnje leto poskrbeli za optimizacijo te naprave in njeno nadgradnjo, da bo vpliv koče na jezero čim manjši. "Poleg izboljšanja tehnologije čiščenja odpadne vode so aktivnosti usmerjene tudi k zmanjševanju porabe vode, da bo pritok v čistilno napravo čim manjši, z ustrezno tehnologijo pa uspešnost čiščenja čim večja," je predstavil načrte Kralj.

Nad ribe s preizkušenimi metodami

Kot smo že omenili, so pred nekaj leti predstavniki TNP v Dvojnem triglavskem jezeru opazili še pisance, katerih prisotnost so leta 2017 potrdili na Zavodu za ribištvo Slovenije (ZZRS). "Predvidevamo, da so jih prinesli ljudje – nekdo, ki je prišel lovit zlatovčice, saj je splošno znano, da se s pisanci da loviti zlatovčice. Verjetno so jim po lovu pisanci ostali in so rekli: zakaj bi jih nosili nazaj v dolino, saj so lepe ribe, dajmo jih spustiti," razmišlja Miha Ivanc z ZZRS.

Čeprav je pisanec domorodna vrsta, ki živi v potokih, pa za visokogorsko jezero predstavlja večji problem kot zlatovčica, je zatrdil Ivanc: "Zlatovčica je kanabalist in sama vzpostavlja ter vzdržuje svojo populacijo. Nikoli ne bo masovno prisotna. Za pisance pa je značilno, da nimajo svoje regulative, lahko eksplodirajo in njihova številčnost postane enormna. Poleg tega se prehranjujejo še z manjšim planktonom kot zlatovčice, zato so bolj radikalni, še bolj pospešujejo rast alg."

Zavod za ribištvo Slovenije načrtuje izlov rib v več fazah. Začeli bodo v drugi polovici tega meseca, in sicer najprej z odlovom pisanca, v letih 2021 in 2022 pa še jezerske zlatovčice. Pisanci bodo prvi na vrsti zato, ker jih zlatovčice preganjajo v plitvo vodo, kar pomeni, da so skoncentrirani na določenem območju jezera, je pojasnil Ivanc: "Podatkov in literature o izlovu pisancev je zelo malo, so pa strokovno z njimi delali Španci v pirenejskih jezerih in z njimi smo bili v kontaktu – povedali so nam kako in kaj narediti, razglabljali smo o metodologiji izlova."

Lani so predstavniki ZZRS tudi preizkusili tudi nekaj tipov mrež in se na koncu odločili za kogole – ribje pasti, v katere se ribe  ujamejo same. V njih ni nobene vabe oziroma hrane. Pomembno je, da so pravilno nastavljene in da jih je veliko. "Za obe jezeri načrtujemo od 70 do 80 mrež. Pisanci so veliki od 10 do 12 centimetrov in so jatne ribe, zato se drugače obnašajo kot zlatovčice. Za njih je potrebna drugačna metoda izlova, mreže kogolov so bolj fine," je pojasnil Ivancin in dodal, da je mreže treba redno čistiti, ribe pa odstranjevati, da so učinkovite.

Ker zlatovčice zrastejo večje, se jih lovi z drugačnimi, zabodnimi mrežami. "Če si predstavljate: to so take mreže, kot jih imajo na morju. Imajo različno velikost oken, položijo se na jezero in lebdijo tik pod površino. Ker so prozorne, jih ribe ne vidijo. Ko plavajo skozi njih, se zataknejo. Pomembno je, da so mreže čiste, da se na njih ne zarastejo alge, sicer ribe odplavajo stran, ko jih zagledajo," je opisal Ivanc in še povedal, da predvsem manjše zlatovčice lahko zaidejo tudi v kogole, ki so sicer namenjene pisancem.

Tako zlatovčic kot pisancev  se bodo ribiči lotili tudi z elektoizlovom, ki je preizkušena metoda v ribištvu. V treh letih intenzivnega lova pričakujejo, da bodo ribe povsem odstranili.

 Odtranjevanje alg 

Še eden od ukrepov za izboljšanje stanja jezera bo odstanitev alg. Na ta način bodo zmanjšali količino hranil. Poleg tega bodo poostrili nadzor v naravi. Zlasti v poletni sezoni bodo prostovoljni nadzorniki opozarjali na nepravilna ravnanja obiskovalcev, denimo na kopanje v jezeru, ki je prepovedano, je izpostavil Tomaž Kralj. Ob tem je še napovedal, da bodo pozornosti namenili tudi osveščanju in informiranju obiskovalcev. Načrtujejo info točko in novo tablo pri koči ter vzgojno-izobraževalni film.

V TNP se posvečajo tudi problematiki tujerodnih vrst, saj je v parku prisotnih 23 tujerodnih vrst na skoraj 1700 lokacijah. Da ne bi prišlo do vnosa novih vrst in širjenja obstoječih, jih odstranjujejo, hkrati pa se trudijo z izobraževanjem in ozaveščanjem o njih, je opozorila Tanja Menegalija iz TNP.