Dvojno označevanje ostaja

Konec junija se bo v Sloveniji izteklo zakonsko določeno obdobje, v katerem so morali ponudniki blaga in storitev cene označevati v evrih in v tolarjih. Potrošniki so dvojnemu označevanju cen, ki je trajalo 16 mesecev in je bilo najdaljše v zgodovini območja evra, še naprej zelo naklonjeni in ga označujejo za koristnega. Večina trgovcev se je tako, po navedbah Trgovinske zbornice Slovenije, odločila, da bo cene v obeh valutah kljub temu, da to ne bo več obvezno, označevala še naprej.

Na evro se še nismo navadili

Potrošniki so evro, ki je slovensko valuto tolar nadomestil v začetku leta, dobro sprejeli, izkušnje nekaterih trgovcev pa kažejo, da se nanj še niso dodobra navadili.

Trgovci bodo na označevanje samo v evrih večinoma prešli postopno. V Mercatorju in Sparu so se odločili, da bodo obdobje dvojnega označevanja cen podaljšali vsaj do konca letošnjega leta. V Petrolu bodo cene dvojno označevali najmanj do konca septembra, nato pa se bodo odločili, ali bodo to obdobje še podaljšali ali ne. Medtem ko bodo dvojno označene cene predvidoma do konca leta obdržali tudi v Tušu, bodo tolarske cene v Merkurju z julijem postopno začeli ukinjati, so povedali v omenjenih družbah.

Še vedno razmišljamo v tolarjih

K takšni odločitvi trgovcev je, kot so navedli nekateri, pripomogla raziskava Eurobarometra in spletna anketa Zveze potrošnikov Slovenije. Kot je razvidno iz spletne strani zveze, se je za možnost podaljšanja dvojnega označevanja cen doslej zavzelo 71,6 odstotka od 1364 sodelujočih.

Raziskava Eurobarometra, posvečena uvedbi evra v Sloveniji, pa je konec maja pokazala, da je 81 odstotkov prebivalcev dvojno označevanje cen označilo za koristno. Iz rezultatov med drugim izhaja tudi, da skoraj polovica prebivalcev Slovenije pri manjših vsakodnevnih nakupih razmišlja večinoma v evrih, pri nakupih večjih vrednostih pa še vedno v tolarjih.

V zvezi potrošnikov se zavzemajo za nadaljevanje prostovoljnega dvojnega označevanja cen. V gospodarski, obrtni in trgovinski zbornici pa poudarjajo, da mora biti ta odločitev v rokah posameznih družb, saj so s tem povezani stroški. V trgovinski zbornici so ob tem opozorili na morebiten negativni učinek predolgega označevanja cen v obeh valutah, saj je to lahko potuha za prelaganje oblikovanja občutka za vrednost v evrih, so povzeli pomisleke.

Prebivalce Slovenije je ob uvedbi evra po raziskavah Banke Slovenije najbolj skrbel morebiten dvig cen, pa tudi nepravilno zaokroževanje ter zmanjšanje kupne moči. Slovenska in evropska uradna statistika sta sicer ugotovili, da uvedba evra v Sloveniji ni imela večjega vpliva na inflacijo, zveza potrošnikov pa je v okviru projekta opazovanja cen - pricewatch februarja zaznala podražitev storitev, maja pa izdelkov.

Zamenjajte tolarje

Medtem Banka Slovenije ter v njenem imenu Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) in Deželna banka Slovenije še vedno brezplačno menjujejo tolarje v evre. Obe poslovni banki bosta to storitev brezplačno opravljali še do konca leta, Banka Slovenije pa bo tolarske kovance brezplačno zamenjevala do 31. decembra 2016, tolarske bankovce pa brez časovne omejitve.

Banka Slovenije je do konca maja zbrala 41,88 odstotka kosov tolarskih bankovcev, kar je 50,1 milijona kosov bankovcev oz. 92,75 odstotka vrednosti. Vrnilo se je 15,21 odstotka kosov tolarskih kovancev, kar je 79,8 milijona kovancev oz. 35,92 odstotka vrednosti. V obtoku je vrednostno še za 11 milijard tolarskih bankovcev in 2,3 milijarde tolarskih kovancev. Pričakujemo, da se bo do konca leta vrnilo za približno milijardo bankovcev in za približno 50 milijonov kovancev, so povedali v banki.

NKBM je do konca maja odkupila nekaj več kot 350 milijonov tolarjev (304 milijone tolarjev bankovcev oz. 252.000 različnih bankovcev in 47 milijonov tolarjev kovancev oz. 4,25 milijona različnih kovancev). Glede na ocenjeno količino gotovine, ki naj bi ostala v obtoku, so številke nižje, kot smo pričakovali, so povedali v NKBM. V Deželni banki so dodali, da večino menjav predstavljajo bankovci in kovanci višjih apoenov.