Nacionalni akcijski program za invalide 2007 - 2013, katerega osnutek je pripravilo ministrstvo za delo, bo "močna moralna zaveza vlade", je dejal generalni direktor direktorata za invalide na tem ministrstvu Cveto Uršič. Delovno gradivo bo v javni razpravi do vključno ponedeljka, program pa naj bi vlada sprejela predvidoma konec novembra. Prispelo je že več pripomb, med drugim od YHD.

Ministrstvo je v četrtek o programu organiziralo tudi posvetovanje z invalidi in strokovnimi institucijami.

Med 12 cilji, ki jih našteva delovno gradivo, objavljeno na spletnih straneh ministrstva, so v družbi povečati osveščenost o invalidih, vključenost v življenje v skupnosti, dostopnost do grajenega okolja, prevoza, informacij in komunikacij, nadalje izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje, ustrezna življenjska raven in socialna varnost, skrb za zdravje, vključenost v kulturne dejavnosti, sodelovanje pri športnih in rekreativnih dejavnostih, enakopravna udeležba v verskem življenju in krepitev delovanja invalidskih organizacij.

V okviru vsakega od naštetih ciljev so navedeni tudi ukrepi. Med ukrepi s področja trga dela je navedena čim prejšnja vključitev vsakega brezposelnega invalida v eno od aktivnih oblik obravnave, da bi se tako povečali zaposljivost in kakovost življenja. Vlada pa bo spodbujala usposabljanje in zaposlovanje invalidov v okviru organov državne uprave. Tako naj bi predstavljala primer dobre prakse, je pojasnil Uršič.

Spodbujali naj bi procese deinstitucionalizacije in pomoč v skupnosti ter zagotavljali pomoč in oskrbo na domu. Uredili naj bi sistem štipendiranja invalidov. Vlada pa bo spodbujala opravljanje prakse invalidnim študentom in dijakom v okviru organov državne uprave.

Vsem invalidom naj bi bila zagotovljena enakopravna udeležba v verskem življenju. Omogočili naj bi trajno duhovno oskrbo, še zlasti tistim, ki so negibljivi v trajni negovalni oskrbi. Obiski verskega delavca ali drugega duhovnega voditelja registrirane verske skupnosti naj bi bili možni tudi preko vavčerjev.

Za uresničitev programa bo odgovorna vlada

Delovno gradivo predvideva, da vlada imenuje odbor za spremljanje izvajanja programa, predlagana pa je tudi ponovna ustanovitev posebne samostojne komisije v državnem zboru za invalide. Med predlogi je tudi možnost ustanovitve inštituta za preučevanje invalidnosti. V kakšnem okviru bi bil lahko ustanovljen, se je treba še pogovoriti, je dejal Uršič.

Za uresničevanje programa bo odgovorna vlada oziroma resorna ministrstva, lokalne skupnosti, strokovne inštitucije, invalidske organizacije in drugi zavodi ter organizacije, zato v programu niso posebej našteti predpisi, ki jih bo treba za njegovo uresničevanje sprejeti ali dopolniti, je pojasnil Uršič.

Kot je povedal na novinarski konferenci minuli teden, je ministrstvo prejelo že več predlogov za spremembe in dopolnitve besedila. V delovni skupini, ki pripravlja program, si želijo, da je pripomb čim več in da so čim bolj kritične in ustvarjalne, a hkrati tudi "realne". Ne želijo namreč, da bi bil program "spisek dobrih želja", temveč mora biti realno uresničljiv, je minuli teden dejal Uršič.

Več pravic za hendikepirane ženske

Med tistimi, ki imajo več pripomb na delovno gradivo, je YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. Kot so sporočili, je treba bolj poudariti pomen osebne asistence, ki mora postati pravica posameznika, ki se izvršuje preko neposrednega financiranja. Osebna asistenca je prvi in najpomembnejši "pripomoček" za neodvisno življenje, ki posamezniku omogoči svobodo in izhod iz položaja oskrbovanca, poudarjajo in predlagajo spodbujanje in financiranje možnosti neodvisnega življenja.

Opozarjajo tudi, da mora imeti vprašanje hendikepiranih žensk večjo in pomembnejšo vlogo, saj v vsakdanjem življenju doživljajo dvojno diskriminacijo in so jim določene osnovne pravice, kot so pravica do materinstva, umetne oploditve, družinskega življenja ali zaposlitve, še težje dosegljive ali celo onemogočene.

YHD navaja, da hendikepirane ženske pogosto nagovarjajo k splavu. Če imajo otroke, so pogosto obsojane, poleg tega pa nimajo možnosti podpore in storitev, ki bi jim pomagale pri skrbi za otroka, saj jih od rojstva otrok kvečjemu odvračajo. V društvu pa opozarjajo, da se diskriminacije lahko še kopičijo, npr. v primeru hendikepiranih lezbijk ali pa diskriminacije, povezane z rasizmom.

Kot nenavadno v besedilu programa ocenjujejo omembo vavčerjev za obiske verskih delavcev pri posameznikih. To je ena glavnih nalog, ki jih duhovniki opravljajo v okviru svojega poslanstva, poleg tega pa je to degradacija same duhovniške službe, saj se jo izenačuje s profitnimi storitvami, navajajo v društvu. "Ta miselnost lahko vodi v nevarno smer, saj bi potem morali narediti cenik storitev, ki jih duhovniki nudijo," menijo v YHD.

V Sloveniji je po ocenah delež invalidov v strukturi celotnega prebivalstva med osem in devet odstotkov, kar je primerljivo s podatki iz drugih evropskih držav, je povedal Uršič.