Če bo po prištetih glasovih po pošti in iz tujine Državna volilna komisija (DVK) ugotovila, da je večina volivcev glasovala za in izračun zavrnitvenega kvoruma ne bi mogel bistveno vplivati na izid referenduma, bo lahko poročilo sprejela brez čakanja na podatke o številu umrlih.
V naslednjih dneh sicer sledi še sledi štetje glasov in ugotavljanje izidov glasovanja po pošti in iz tujine. Po tem in po preteku roka za pritožbo, pa bo DVK torej sredi decembra sprejela poročilo o izidu referendumskega glasovanja, je po današnji seji povedal direktor službe DVK Dušan Vučko.
DVK torej ne bo treba čakati 47 dni na podatke o številu tistih volivcev, ki so umrli od dneva sestave volilnih imenikov do zaključka glasovanja in na sprejem poročila o izidu glasovanja. Takšna praksa se je do zdaj sicer uporabljala tudi v primerih, ko je iz rezultatov referendumskega glasovanja izhajalo, da se je večina volivcev, ki so veljavno glasovali, izrekla za in ne proti zakonu oz. njegovi uveljavitvi.

Argumenti predlagateljev danes sprejetega sklepa sklepa so tako šli predvsem v smeri, da ob jasni in nedvoumni izraženi volji volivcev, v primeru da torej ti večinsko podprejo uveljavitev zakona, ki je predmet referendumskega odločanja, izračun zavrnitvenega kvoruma ni več relevanten za končni izid referenduma. Ob tem so poudarili tudi, da predlagani sklep ne izničuje obstoječih pravil, ampak bi le določal pogoje, pod katerimi čakanje na izračun zavrnitvenega kvoruma ne bi bilo potrebno.
Uradne rezultate referendumov bi sicer DVK v skladu s sedaj veljavnim rokovnikom zaradi ugotavljanja kvoruma sprejela šele 24. januarja, kar bi lahko povzročilo predvsem preglavice v primeru Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi v veljavo stopil s 1. januarjem 2023. Ker je DVK danes potrdila omenjeni sklep, pa bi tako vsi trije zakoni lahko v veljavo stopili še pred iztekom letošnjega leta.
'Izvrševanje volje ljudi, ki je bila izražena na referendumu'
Član DVK Marko Kambič, ki je glasoval proti sprejemu sklepa, pa je svojo odločitev pojasnil z besedami, da se pravil znotraj igre ne spreminja, zato bi morala po njegovem to storiti pred začetkom volilnih opravil. "Predstavljajte si, da bi na svetovnem nogometnem prvenstvu sodniki skrajšali tekmo, ker bi bilo vsem jasno, da ena ekipa ne bo zmagala," je ponazoril. Sklep je ob tem označil za nesprejemljiv in udarec za pravno državo.
Namestnik člana Janez Pogorelec pa je dejal, da je omenjeni argument sicer upravičen, a po njegovem prepričanju ne bi bilo dobro, če bi prišli v neustavno situacijo. Spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi naj bi namreč v veljavo stopile s 1. januarjem 2023. Če DVK pred novim letom ne bi sprejela poročila o izidu referendumskega glasovanja, pa tako po Pogorelčevem mnenju ne bi izpolnjevali volje ljudstva, izražene na referendumu.
Član DVK Mitja Šuligoj pa je še izpostavil, da očitno ob uveljaviti zavrnitvenega kvoruma ni bilo predvidenih vseh možnih situacij. Danes sprejet sklep tako po njegovih besedah sledi "namenu ustavodajalca, sledi ustavi in jasno omogoča izvrševanje volje ljudi, ki je bila izražena na referendumu".
Poročilo o izidu referendumskega glasovanja bo tako znano v sredini meseca. Zoper poročilo lahko sicer v skladu z referendumsko zakonodajo vsak glasovalec vloži pritožbo v treh dneh po njegovi objavi v uradnem listu. O pritožbi vrhovno sodišče odloči v tridesetih dneh.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.