'Dvig DDV je zgolj obliž na rano'

Novi minister Uroš Čufer je z včerajšnjo napovedjo, da je dvig davka na dodano vrednost (DDV) vse verjetnejši ukrep, dodobra razburil javnost. Za komentar, ali bi imel ukrep pozitivne učinke in kaj bi pomenil za stanje naših javnih financ, smo povprašali analitika Andraža Grahka.

Grahek plusov tega ukrepa v okolju, kjer se gospodarska aktivnost krči, ne vidi. Meni, da minister razmišlja v smeri rebalansa proračuna in očitno je ocenil, da brez dviga DDV ne bo šlo. Grahek pravi, da gre bolj za ukrep iz nuje, tako kot je bilo recimo varčevanje v javnem sektorju. A po njegovem mnenju ne bo imel pozitivnega učinka, saj gre zgolj za obliž na rano. Ocenjuje sicer, da je ukrep realen in je le vprašanje časa, kdaj bo začel veljati.

"Če sam dvig ne bo prinesel nekih opaznih učinkov na proračun, pomeni, da smo enostavnega jokerja zelo lahko zapravili, to pa pomeni tveganje," pojasnjuje Grahek. Tveganje se bo izrazilo v krčenju gospodarske aktivnosti. Ljudje bodo namreč reagirali z manjšanjem porabe in večjim varčevanjem, to pa lahko pomeni nižje prihodke od načrtovanih. In učinek tega ukrepa lahko razvodeni, ocenjuje naš sogovornik. Možne pozitivne učinke tega ukrepa pa bodo izbrisale višje obresti, ki jih bomo plačevali letos in drugo leto, saj se dolg povečuje, meni Grahek.

"To so ukrepi, ki imajo kratkoročen učinek in se ne ukvarjajo s strukturnimi problemi, ki jih imamo in so veliko širši," dodaja. Ukrep bo po njegovem mnenju dvignil veliko prahu, ne bo pa bistveno spremenil stanja, v katerem se je znašla Slovenija. Predvsem podjetja se bodo burno odzvala, saj bodo bolj obremenjena in nekatera utegnejo zato spremeniti svoje načrte na trgu, pa tudi glede investicij in marketinga, ocenjuje Grahek.

Ne dvig DDV, temveč privatizacija podjetij

Naš sogovornik je prepričan, da bi moral minister začeti s privatizacijo podjetij. "S tem bi poslali signal, da se je Slovenija pripravljena prilagajati in odreči nekaterim dolgoletnim privilegijem, to je obdržati vse firme v svoji lasti. Hkrati bi pa verjetno v proračun dobili več prihodkov," ocenjuje.

Minister Čufer je med prednostnimi nalogami omenil tudi prestrukturiranje podjetij. Grahek na to pravi, da imamo povsod samo bremena – dvig DDV, reševanje podjetij. To pomeni, da se vse obeša na državo in država bo klecnila, če bomo šli tako naprej, dodaja.

"Slovenija ima časa do naslednjega leta, da nekaj naredi. Če se v mandatu te vlade ne pokaže luč in razsvetljenstvo, potem bo Slovenija izgubila stik s trgom," na vprašanje, kakšno stanje lahko pričakujemo v prihodnjim mesecih, odgovarja Grahek. Pravi, da je treba spremeniti dogmo. To bi lahko storili tako, da bi, recimo, dejali: "Z naslednjim mesecem gremo na razpis za izbor svetovalca za prodajo Telekoma."

Grahek ocenjuje, da si mora Slovenija nujno odpreti poligon za vstop kapitala. Tudi za vsa podjetja, ki jih bo treba sanirati, bo potreben kapital. Kot ocenjuje, bi podjetja potrebovala deset milijard evrov za sanacijo. "Kje bo ta denar država dobila," se sprašuje Grahek.

GZS: Dvig davka se lahko vrne kot bumerang

Da je dvig DDV slab, meni tudi Franci Pliberšek, direktor Mik Celje. "To kažejo tudi druge države, ki so dvignile DDV. Prve mesece pomeni večji priliv v državno blagajno, v naslednjih mesecih pa upad," je dejal za 24UR OB ENIH.

Do predloga je kritičen tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Kot je dejal za 24UR OB ENIH, se lahko kakršno koli dvigovanje davka ali prispevka v obdobju recesije vrne kot bumerang. S tem se manjša potrošnja in tako izniči višja stopnja DDV. Gospodarska zbornica zato poziva Ekonomsko-socialni svet, naj skliče izredno sejo na temo, kako preprečiti ciprski scenarij.

"Mi imamo številne infrastrukturne projekte in tehnološke razvojne centre, v izvozu lahko še marsikaj dosežemo. Ob tem bomo morali prodati tudi del domačega premoženja in deregulirati celotno državo," še pravi Hribar Milič. "Zaenkrat še nimamo ukrepov, ki bi dali upanje. Jaz želim, da bi vlada čim hitreje začela izvajati razvojno politiko hkrati z varčevalnim paketom," še dodaja.

Klasičen antisocialni ukrep

Predsednik SLS Franc Bogovič je dejal, da je dvig davka na dodano vrednost do sedaj edini ukrep, s katerim želita finančni minister in predsednica vlade očitno dvigniti prihodkovno stran v proračunu, žal pa so izkušnje iz Hrvaške in Madžarske takšne, da je ta navidezno enostaven ukrep na dolgi rok tudi problematičen. Po mnenju SLS je problematičen tudi zato, "ker gre za klasičen antisocialni ukrep".

Semolič: Zvišanje bi prizadelo najšibkejše

Pred posledicami dviga DDV so opozorili tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Prepričani so, da bi bilo treba pred tem spremeniti politiko v zvezi z davkom od dohodkov pravnih oseb, saj naj bi bil ta v Sloveniji prenizek, ter se učinkoviteje spopasti z utajevanjem davkov in sivo ekonomijo. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je opozoril, da bi zvišanje DDV prizadelo standard mnogih ljudi, zato bi veljalo pred tem zvišati davek od dohodkov pravnih oseb.

Tudi izvršna sekretarka pri ZSSS Andreja Poje je opozorila, da bi zvišanje DDV najbolj prizadelo najšibkejše. Po njenih besedah bi pomenilo dodaten pritisk na kupno moč. Dodatno bi zmanjšalo zasebno potrošnjo in gospodarske prihodke, kar pomeni, da bi bil vpliv na rast bruto domačega proizvoda in zaposlovanje negativen. Učinek v proračunu bi bil manjši, kot se pričakuje, izhoda iz krize pa torej ne bi bilo, je ocenila.

Ameriška gospodarska zbornica: Dvig stopnje DDV le hkrati z drugimi rezi

Dvigu DDV nasprotuje tudi Ameriška gospodarska zbornica, zlasti če se dvig ne bo zgodil hkrati z drugimi ukrepi, ki bi prinesli prihranke v državni proračun. Po njihovem mnenju "ni pravično, da samo končni potrošniki nosijo vse breme trenutne krize. Z dvigom DDV se bo namreč povečala inflacija (kar samo po sebi v času krize sicer ni preveč problematično), ki pa bo najbolj obremenila socialno šibke".

"Če pa bo dvig stopnje DDV pospremljen s hkratnimi rezi na drugih področjih, pa bodo vsi ukrepi skupaj vsaj kratkoročno (rezi tudi dolgoročno) lahko prinesli pozitivne učinke v državni proračun," pravijo pri Ameriški gospodarski zbornici.

Banka Slovenije: Ob dvigu DDV pričakovan omejen prenos v cene

Velikost prenosa dviga DDV v končne cene za potrošnika je težko oceniti, vendar izkušnje, denimo iz Madžarske, Grčije in Velike Britanije, kažejo, da je običajno prenos v inflacijo med 60 in 100 odstotki, ugotavljajo analitiki Banke Slovenije v najnovejših makroekonomskih gibanjih in projekcijah.

Prenos tega učinka je odvisen tudi od trenutka uvedbe, saj na primer januarja več podjetij menja cene, s čimer se dvig DDV lažje prenese v končne cene. Vendar v razmerah padanja porabe gospodinjstev 100-odstotni prenos dviga DDV v končne cene za potrošnika po navedbah centralnih bančnikov ni verjeten. Več o tem si preberite tukaj.