Generalna državna tožilka Zdenka Cerar je ministru za pravosodje Ivanu Bizjaku podala pobudo za razrešitev okrožne državne tožilke Jožice Boljte Brus z mesta vodje skupine državnih tožilcev za posebne zadeve. Vlado pa je za razrešitev - po pogovoru s Cerarjevo - sam zaprosil državni tožilec Miran Železnik, ki je bil na največjem državnem tožilstvu v Ljubljani zadolžen za pregon gospodarskega kriminala.
V tožilčevem predalu našli vrsto "pozabljenih" spisov
Okrožni državni tožilec v Ljubljani Miran Železnik se je s pisno izjavo odpovedal službi državnega tožilca in zaprosil vlado za razrešitev s te funkcije. Kot nam je povedal v telefonskem pogovoru, je dal odpoved iz osebnih razlogov, več pa za zdaj ne želi povedati.
Neuradno se sicer govori o njegovi veliki zadolženosti, rad naj bi zahajal v igralnice, v njegovih predalih pa naj bi se na spisih nabiral prah. «Jaz osebnih razlogov ne bom upoštevala, zagotovo pa sem morala preveriti, ali so bile njegove obveznosti na delovnem mestu, ki ga je imel na okrožnem tožilstvu, dobro izvršene, in tu je videti, da ni bilo vse prav, pravi Cerarjeva.
Železnikovo delo je že pred leti pregledal eden izmed vrhovnih tožilcev in iz njegove ocene naj bi izhajalo, da Železnik za državnega tožilca sploh ni primeren. Pred časom so vnovič pregledali njegovo delo v korupcijski zadevi ljubljanskega urbanističnega uradnika S.D., ki ga je policija prijela, ko je vzel podkupnino v višini 50.000 evrov. V Železnikovem ravnanju so tudi v tem primeru ugotovili vrsto napak. Sodišče je obtoženega uradnika oprostilo, zaradi domnevne nedolžnosti pa so ga morali spet zaposliti v ljubljanski mestni upravi. Konkretnih ukrepov proti Železniku tudi v tem primeru Cerarjeva ni sprožila.
Ko pa ga je Cerarjeva prerazporedila v posebno tožilsko skupino, ki se ukvarja izključno s pregonom organiziranega kriminala, so med tožilci nastali dvomi, ali bo Železnik strokovno dorasel zadevam. Posebej problematično naj bi bilo menda dejstvo, da bi imel Železnik kot tožilec posebne skupine vpogled v podatke, ki jih policija pridobiva z uporabo posebnih metod in sredstev.
Tožilka pod vplivom alkohola
Razlog, da Cerarjeva predlaga razrešitev Brusove s tega mesta, je njena nedavna nesreča, ko se je z avtom zaletela v ulično svetilko. Policijsko poročilo je namreč potrdilo namigovanja v javnosti. »To pomeni, da je bilo ugotovljeno, da je bila vožnja voznice prehitra, da je bila v vinjenem stanju in da je odklonila preizkus alkoholiziranosti. Ocenila sem, da so to ravnanja, ki niso primerna državnemu tožilcu,« je dejala Cerarjeva.
Brusova je sicer vodila primer proti "kralju tihotapcev" ljudi Josipu Lončariču, pa tudi proces proti vodji ptujskih državnih tožilcev Marjanu Glavarju. Vodja skupine tožilcev za posebne zadeve je postala leta 1999. Imenovala jo je vlada na predlog pravosodnega ministra Bizjaka (SLS), ki jo lahko z mesta tudi razreši. Bizjak po nezgodi tožilke ni želel komentirati njenega odklanjanja preizkusa alkoholiziranosti, v izjavi je zapisal le, da "Brusovi želi čim prejšnje okrevanje."
Ministrstvo za pravosodje: Brusova je lahko še naprej državna tožilka
Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Karl Erjavec je potrdil, da so na ministrstvu že prejeli pobudo generalne državne tožilke Zdenke Cerar glede razrešitve okrožne državne tožilke Jožice Boljte Brus z mesta vodje skupine državnih tožilcev za posebne zadeve. Po besedah Erjavca mora sedaj ministrstvo pridobiti mnenje državnega tožilskega sveta, do pobude pa se mora opredeliti tudi Brusova. Zaradi uvedenega postopka lahko Brusova sicer izgubi mesto vodje skupine državnih tožilcev za posebne zadeve, vendar pa zaradi tega ne more izgubiti funkcije državne tožilke, je povedal Erjavec.