Dve možnosti proti zaostankom

Minister za pravosodje Lovro Šturm vztraja, da so predlagane spremembe 129. člena ustave, s katerimi bi omogočili imenovanje sodnikov za določen čas petih let, optimalen predlog tako z vidika zagotavljanja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma odprave sodnih zaostankov, kot z vidika odgovorne uporabe javnih proračunskih sredstev.

Kot je dejal na novinarski konferenci, pa se zaveda, da je zelo težko dobiti dvotretjinsko večino v parlamentu. Zato je napovedal, da bodo storili vse, da bodo predlog s ključnimi argumenti za imenovanje sodnikov za določen čas predstavili vsem ključnim akterjem tako s strani politike kot s strani sodstva in s tem pripomogli k pridobitvi potrebnega soglasja za uresničitev optimalne rešitve odprave sodnih zaostankov.

Šturm kot drugo, alternativno možnost, navaja zaposlitev sodnikov za nedoločen čas, za kar ne bi bila potrebna sprememba ustave. Vendar bi ta rešitev pomenila mnogo večje poseganje v proračunska sredstva tudi po petih letih, z njo pa bi za kar lep čas, za kakšnih deset let prav gotovo, prekinili normalno menjavo generacij iz vrst mladih pravnikov za sodniška mesta. Po ocenah pravosodnega ministrstva bi bilo smiselno za določen čas imenovati 125 sodnikov. Sodniki, ki bodo do leta 2010 - do predvidene odprave sodnih zaostankov - dopolnili 70 let in jim bo s tem potekel trajni mandat, pa so vsega skupaj štirje.

Še 70 sodnikov s trajnim mandatom?

Kot ob tem pojasnjuje Šturm, je za odpravo sodnih zaostankov treba zapolniti tudi obstoječo zakonsko sistematizacijo sodnih mest, kar pomeni razpisati 70 prostih mest sodnikov s trajnim mandatom. Poleg tega je potrebno v skladu s projektom Lukenda in s sprejetimi stališči vlade zagotoviti dodatno zaposlitev pomožnega strokovnega osebja na sodiščih za določen čas, in sicer 250 v letu 2007 in 250 v letu 2008. Vendar ti ukrepi po oceni ministrstva ne zadoščajo za dosego cilja, tj. doseganje take hitrosti reševanja sodnih zadev, kot jo poznajo v Avstriji, kjer se več kot 90 odstotkov zadev na sodiščih konča najkasneje v enem letu.

Možnost zaposlitve sodnikov za določen čas, za dobo petih let, po ministrovih besedah ne posega v obstoječo ustavno ureditev in se ohranja dosedanja ustavna ureditev trajnega mandata, ki zagotavlja neodvisnost sodnika. Predvideno je še dodatno varovanje načela neodvisnosti, saj bo tak sodnik imel prednost pri izbiri na prosto sodniško mesto glede na kandidate, ki še ne opravljajo sodniške funkcije. Na to mesto pa ga bo imenoval sodni svet.

Predlagane ustavne spremembe se nanašajo izključno na zagotavljanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je poudaril Šturm. Takšno rešitev po njegovih besedah poznajo tudi nekatere druge evropske države, denimo Nemčija in Italija. Sodniki, imenovani za določen čas, bi bili dodeljeni sodiščem, ki imajo največ nerešenih zadev oziroma največ sodnih zaostankov. Sistem dodeljevanja zadev posameznim sodnikom na konkretnem sodišču pa se ne bi v ničemer spreminjal. Tem sodnikom bi se dodeljevale zadeve povsem enako kot sodnikom s trajnim mandatom.