Dva referenduma, ena tema

Dva referenduma o isti temi – o arbitražnem sporazumu. Da bi moral biti le posvetovalni, je prepričana koalicija, opozicija pa meni, da bi odločitev ljudstva morala biti zavezujoča.

"Se mi zdi, da je nesmiseln zato, ker bi bilo potrebno ob tem postaviti tudi vsebinsko vprašanje, ali ste za to, da Hrvaška vstopi v Evropsko unijo,“ pravi predsednik SLS Radovan Žerjav. V stranki SLS menijo, da če bi se želela vlada z državljani le neobvezno posvetovati, bi to morala storiti še preden je v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum.

Strokovnjaki pa pravijo, da ni nujno, da se posvetovalni in zakonodajni referendum izključujeta. A vprašanje je, koliko sta sploh smiselna. "Če bo razpisan posvetovalni referendum in bo njegov izid politično gledano popolnoma jasen, potem zagotovo ne bo več potrebe po zakonodajnem referendumu, četudi bi opozicija nekako do njega imela pravico, v kolikor bi zbrala podpise najmanj tretjine poslancev ali pa podpise volivcev," pravi pravni strokovnjak Miro Cerar. 

Opozicija pa 38 podpisov poslancev že ima. In vložili jih bodo, pravijo, takoj ko bo sporazum v DZ ratificiran. Vlado pa preganjajo roki. "S predsednico hrvaške vlade sva se dogovorila, da bomo opravili ratifikacijo do konca decembra tega leta, pri čemer oba veva, da je potrebno upoštevati notranji pravni red obeh držav in da se vanj ne posega," je dejal predsednik vlade Borut Pahor.

Zaradi ustavne presoje, ki v praksi traja vsaj en mesec, bi se postopek ratifikacije lahko, kot kaže, precej zavlekel. "Če bi temu sledil še referendum, v kolikor se seveda ne bi zapletlo že v tej prvi zgodbi, potem to terja vsaj še dva meseca nadaljnjega časa," pravi Cerar in dodaja, da bi se zadeva zagotovo zavlekla v naslednje leto.

Tudi če bomo državljani o tako pomembnem vprašanju odločali na posvetovalnem referendumu, bi moral končni izid politike zavezovati, pravi Cerar. In prav zato je težko pričakovati, da tako koalicija kot opozicija volje ljudstva ne bi upoštevali.