Dva pred ustavno sodišče

Opozicijski poslanci bodo pred ustavnim sodiščem spodbijali ustavnost novele zakona o azilu v zvezi s predhodnim policijskim postopkom obravnave prosilca za azil in ukinitvijo brezplačne pravne pomoči v postopku na prvi stopnji. Poslanci LDS in SD ustavnem sodišču predlagajo, da do dokončne odločitve tudi začasno zadrži izvrševanje petega in šestega člena novele, ki kršita načela pravne in socialne države, saj bi v nasprotnem lahko prišlo do težko odpravljivih posledic.

Policistom preveč pristojnosti?

Predhodni policijski postopek je sporen zato, ker lahko policist "zaključi tretma" prosilca za azil in ga obravnava po zakonu o tujcih, še preden pride do procedure po zakonu o azilu, je pojasnil poslanec LDS Pavel Gantar. Zavrnil je argumente vladne strani o prilagajanju evropski zakonodaji, saj njene direktive določajo le minimalne standarde.

Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je dodal, da ne velja zniževati relativno visokih standardov na področju azila in da je že dosedanja zakonodaja omogočala zagotavljanje varnosti na meji. Njegova kolegica Majda Potrata je opozorila, da je bila tudi ureditev EU glede azila problematizirana in da se lahko zgodijo spremembe v smeri dvigovanja standardov. Zahtevo podpira 31 poslancev.

Trnovšek zavrača očitke

Generalni direktor direktorata za upravne in notranje zadeve na ministrstvu za notranje zadeve Bojan Trnovšek je na današnji novinarski konferenci očitke zavrnil. Poudaril je, da predhodni policijski postopek ne pomeni, ne pomeni odločanja v azilnem postopku. V predhodnem postopku je treba ugotoviti istovetnost in preveriti razloge za oddajo same prošnje, pri prošnjah za azil lahko namreč prihaja tudi do velikih zlorab, je pojasnil. Takšne predhodne postopke po njegovih besedah med drugim poznajo v Franciji. 

Glede ukinjanja brezplačne pravne pomoči na prvi stopnji pa gre po besedah Trnovška za možnost, ki jo daje evropska kvalifikacijska direktiva, ki ne predvideva pravnega svetovanja na prvi stopnji. "Država pa mora seveda na drugi in tretji stopnji, Slovenija ima tristopenjski postopek, zagotoviti pravno pomoč," je še povedal Trnovšek.

Prepričan je, da je novela zakona usklajena z ustavo in v duhu evropskega sistema in zagotovil, da bo ministrstvo tako kot do sedaj spoštovalo vse odločbe ustavnega sodišča. 

Pobudo za ustavno presojo podal tudi Krivic

Matevž Krivic je kot pooblaščenec 71 prosilcev za azil s prvopodpisanim Alijem Berisho v njihovem imenu na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti 12 zanje spornih členov sprejete novele zakona o azilu. Pobudniki predlagajo takojšnje zadržanje izvrševanja večine izpodbijanih zakonskih določb, tako da se te zakonske določbe čez približno teden dni, ko bo zakon stopil v veljavo, ne bi začele izvrševati, je sporočil Krivic.

Kot je v sporočilu za javnost navedel nekdanji ustavni sodnik Krivic, so se za pobudo odločili zaradi hudih posegov v tako pomembne človekove pravice, kot so pravica do življenja, do svobode, do človeškega dostojanstva in do sodnega varstva teh istih pravic, na področju katerih bi lahko prišlo do nepopravljivih posledic.

Zakon o nezdružljivosti funkcij v neskladju z ustavo

V drugi zahtevi za oceno ustavnosti pa 32 poslancev LDS in SD zatrjuje, da je celoten zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki ukinja t.i. Kosovo protikorupcijsko komisijo, v neskladju z ustavnim načelom delitve na tri veje oblasti. Predvidena parlamentarna komisija bo namreč izvajala nadzorne in izvršilno-upravne funkcije tako do drugih državnih organov kot do posameznih nosilcev javnih funkcij v drugih vejah oblasti.

Poslanci so prepričani še o ustavni neskladnosti določenih delov zakona z načeli pravne države. Ustavnemu sodišču tudi predlagajo, da do končne odločitve zadrži izvrševanje celotnega zakona.

Potrč se je v argumentaciji zahteve med drugim spraševal, ali je prav, da se ukinja samostojna komisija za preprečevanje korupcije, ki je bila samostojen in neodvisen organ na tem področju. Poslanka LDS Darja Lavtižar Bebler je še opozorila, da bo oblast s tem zakonom nadzorovala samo sebe in imela popoln vpogled v premoženjsko stanje tistih, ki pripadajo opozicijskim strankam.