Od katastrofalnih poplav sta minila dva meseca in pol, za številne najbolj prizadete to pomeni dva meseca in pol agonije, ko ne vedo, kdaj se bodo lahko vrnili na svoje domove, če se bodo sploh lahko. Potem ko so v prvih tednih k njim prihajale množice prostovoljcev, ko so slovenske in tuje enote s težko mehanizacijo skrbele za prve popoplavne ukrepe in ko so bili politiki dnevni gostje, imajo zdaj občutek, da so pozabljeni.
Poročali smo, da so krajani Strug, zaselka v občini Luče, ki ga je ujma povsem razdejala, pripravljeni celo na cestne zapore, da bi opozorili na sojo stisko. No, danes pa so vendarle dočakali dobrodošlo novico: kmalu bo jasno, kaj bo z njihovim krajem, z njihovimi domovi. "Odgovor bo znan v naslednjih dveh tednih," je napovedal vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic, ki pravi, da bodo nadaljnje korake definirali skupaj z občani.
Enako, je zatrdil, velja tudi za krajane Letuša, tudi oni bodo še pred novembrom vedeli, ali bodo lahko ostali na svojih domovih.
"Zakon o obnovi in razvoju bo definiral natančen postopek, kako se ta nadomestitvena gradnja lahko izpelje. Pomembno je, da se najdejo ustrezna zemljišča, da se ta zemljišča ustrezno komunalno opremijo, pripravijo, da lahko tam sploh gradimo. Potem je treba pripraviti ustrezne načrte, pripraviti tudi tip gradnje, ki mora odgovarjati relativno široki paleti ljudi," je dejal.
Povedal je, da se nagibajo k več tipom teh nadomestnih gradenj, odvisno, seveda, tudi od okolja. Predvideni pa so tudi postopki v primeru ljudi, ki se bodo odločiti nastalo situacijo reševati sami, ki bi bili zainteresirani samo za neko obdobje najema ali pa tudi za trajno preselitev na neko novo lokacijo, je nadaljeval. "Pred temi aktivnostmi bodo opravljeni pogovori z občankami in občani, predstavljene zadeve, poskušali bomo najti optimalne rešitve, ki bodo šle čim bolj na roke prebivalcem. Zavedam se, da to ne bo enostavno, je pa potrebno," je zagotovil.
Spomnimo. Občina Braslovče je v dneh po uničujoči ujmi prebivalce Letuša, kjer je bilo poplavljenih kar 271 stanovanjskih objektov, preseljenih pa je bilo 73 družin, postavila pred dejstvo, treba se bo odseliti. Da bi prebivalcem zagotovili varnost, ne vidijo druge rešitve, kot ponuditi nadomestno gradnjo ali odškodnino. Prejelo bi jo 150 lastnikov. Med prebivalci so mnenja deljena. Medtem ko eni ne želijo več vztrajati na zemljiščih, kjer so se dobesedno borili za življenje, drugi občino pozivajo, naj razmisli o drugih možnih rešitvah.
"Imamo plan z ministrstvom, stroko in vlado, da poiščemo nadomestna zemljišča, naredimo hiše na ključ, jih preselimo in bo to razlivno območje Savinje," je takrat pojasnil župan Tomaž Žohar. S tem ne bi zaščitili le Braslovč, ampak tudi Solčavo, pa Laško in Celje, je dodal.
Sicer pa je Šefic tudi napovedal, da bo v naslednjih dveh tednih bistvena pozornost dana pomoči fizičnim osebam, predvsem pri obnovi objektov. "Popolnoma razumem vse, ki so v tej situaciji, ki jim grozijo plazovi, morda v prihodnosti tudi take, podobne ali morda celo hujše poplave, da pričakujejo hitre odgovore, in mi vlagamo vso energijo v to, da bi to tudi zagotovili," je dejal. Dodal je, da bo državna tehnična pisarna intenzivno nadaljevala s pregledi objektov fizičnih oseb, v naslednjih tednih pa se obeta še nekaj predlogov oziroma rešitev.
Kaj je bilo narejenega v dveh mesecih?
Boštjan Šefic je predstavitev narejenega začel s pohvalo humanitarnih organizacij, ki so, kot je dejal, opravile izjemno pomembno vlogo. Ne samo pri delitvi pomoči, pač pa tudi pri psihosocialni pomoči in izvrševanju nekaterih drugih nalog. Omenil je pomoč posameznikov in, seveda, mednarodno pomoč. Nadaljeval je, da je bila ključnega pomena tudi hitra reakcija vlade, tako kar se tiče finančne pomoči kot tudi nujnih intervencijskih ukrepov.
Vlada je takoj odobrila 10 milijonov pomoči, ki sta jo najbolj prizadetim razdelila Rdeči križ in Karitas. Omogočila je predplačila občinam v višini 40 odstotkov, ta izplačila se izvajajo v rekordno kratkem času, je dejal. Izplačana so bila predplačila gospodarstvu, gre za 32 milijonov, zanje pa je zaprosilo 708 podjetij. Interventni stroški občin se sploh prvič izplačujejo v sto odstotkih, do konca tedna, upamo, da bodo tudi izplačani, je poudaril Šefic. Izplačuje se tudi pomoč prebivalstvu, kot je na primer sedemkratnik enkratne solidarnostne pomoči. Prvim 3000 gospodinjstvom je bila ta pomoč izplačana 4. oktobra, drugih 3000 jo bo dobilo 20. oktobra, je napovedal Šefic.
Spomnil je tudi na interventni zakon, ki da je odgovoril na številne izzive. "Naslovil je številna vprašanja in številne izzive, od reševanja situacije z muljem, naplavinami, posegel je na ukrepe na področju zaposlovanja tujcev, angažiranja upokojencev, javnih del, omogočil interventno delovanje na vodotokih, uvedel nekatere ukrepe, ki so blažili situacijo, kar se tiče plačevanja stroškov energične energije, ukrepe za občine, moratorij na kredite, uredil krizne namestitve, subvencije tržnih najemnin, dodeljevanje neprofitnih stanovanj," je naštel.
Vlada je zagotovila tudi sredstva za sanacijo vodotokov. "Na več tisoč kilometrih vodotokih se izvajajo urgentne sanacije, da preprečujemo dodatno škodo na teh območjih," je dejal Šefic. Dalje je omenil tehnične pisarne, ki da danes lahko hitro in učinkovito ne samo ocenjujejo škodo na objektih fizičnih oseb, ampak tudi pregledujejo plazove, zlasti tiste, ki ogrožajo naselja. Pomagajo pa tudi pri obnovi občinske infrastrukture.
Vada že obravnavala zakon o obnovi
V tem času je bilo pripravljeno delovno gradivo za zakon o obnovi, ki ga je vlada pretekli teden že obravnavala in odredila, da je treba dodatno razdelati vprašanja, ki se tičejo nadomestnih gradenj, hitrejšega sprejemanja odločitev in rokov za posamezne postopke. Prav tako se pripravljajo predlogi, kako dodatno pomagati najbolj prizadetim. Veljal naj bi okvirno pet let, ključne so učinkovitost, hitrost in kakovost, je poudaril Šefic.
Nekaj besed je namenil tudi sami vsebini zakona. "Spreminjajo se nekateri roki in postopki na področju nadomestitvenih gradenj, urejanja v prostoru, definirajo se predpogoji za izvajanje protipoplavnih ukrepov, posebej je opredeljena pomoč kmetom in urejanje problematike nadomestitvenih kmetij, že omenjena nadomestitvena gradnja, pomoč tistim, ki so v največji stiski, obnova degradiranih območij, tako zaradi naplavin kot zaradi mulja, seveda pa je potem potrebno ustrezno revitalizirati to območje. Pomembno je področje financiranja celotne obnove in nekateri razvojni projekti in inštrumenti, ki bodo kasneje omogočili vladi, da poseže zelo ciljno, zelo usmerjeno v smislu pomoči, bodisi posameznim ožjim območjem ali pa tudi posameznim subjektom," je naštel.
"Gre za veliko območje delovanja, vendarle je močno prizadetega približno polovica območja Slovenije. Močno prizadetih je preko sto občin, popisana škoda pa je v 138 občinah. Obseg škode tako na infrastrukturi kot na privatni lastnini je izjemno velik in je praktično nemogoče v kratkem času vse te zadeve urediti," je dejal Šefic.
Nadaljeval je, da smo v fazi priprav na naslednje korake, kar pa se navzven ne vidi. A čeprav se zdi, da stvari potekajo prepočasi, v resnici potekajo zelo intenzivno, ob dobro pripravljenih podlagah pa bo tudi delo na terenu opravljeno hitro in kakovostno. "Določiti bomo morali prioritete pri obnovi, to bo ena najtežjih nalog," je še dejal.
Pripravili spletni pregledovalnik delovišč na vodotokih
Direktorica Direkcije RS za vode Neža Kodre je nadaljevala s predstavitvijo spletnega pregledovalnika delovišč na vodotokih, ki je dostopen vsem in se osvežuje vsak dan. "Z izrednimi ukrepi na vodotokih po poplavah se je začelo že prvi dan po nastopu poplav oziroma takoj, ko so hidrološke razmere to dopuščale," je dejala. Ti ukrepi še vedno potekajo, prioritetna ostaja vzpostavitev pretočnosti vodotokov, del katere je tudi stabilizacija brežin.
Do današnjega dne je bilo zaključenih že 466 delovišč, kar pomeni več kot 330 kilometrov vodotokov. Ponekod je bilo treba na novo vzpostavljati struge, te se bile ponekod popolnoma zasute ali prestavljene za več metrov, je spomnila. Trenutno je odprtih 206 delovišč, na terenu je okrog 1000 delovnih strojev s strojniki in okoli 500 dodatnih delavcev.
Danes je bil vzpostavljen tudi spletni pregledovalnik, ki je javnosti dostopen na portalu Poplave 2023, ki deluje v okviru portala e-vode. Na njem je mogoče dostopati do lokacij aktivnih in zaključenih delovišč.
KOMENTARJI (160)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.