Slovenija

Duševne težave zaposlenih so lahko posledica neurejenih delovnih pogojev

Ljubljana, 25. 10. 2022 15.25 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V okviru evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu na NIJZ opozarjajo na pomen psihosocialnih tveganj za duševno zdravje pri delu in posledice za zdravje. Težave se lahko pojavijo zaradi neustreznega načrtovanja, organizacije in vodenja dela ter slabih odnosov na delovnem mestu. Vodijo lahko v prekomerni in kronični stres, so zapisali.

Kot so opozorili pri Nacionalnem programu duševnega zdravja Mira, psihosocialna tveganja predstavljajo največje izzive na področju varnosti in zdravja pri delu. Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu lahko od 50 do 60 odstotkov izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj v povezavi z delom. Po podatkih OECD znašajo letni stroški z delom povezanega stresa in težav v duševnem zdravju v EU več kot štiri odstotke BDP.

Delo v odprti pisarni
Delo v odprti pisarni FOTO: Shutterstock

Med psihosocialnimi tveganji na delovnem mestu so med drugim prevelika delovna obremenitev, velik časovni pritisk, nepredvidljiv urnik dela, nasprotujoče si delovne zahteve ter nejasne delovne naloge in odgovornosti, pomanjkanje povratnih informacij in podpore s strani vodstva in sodelavcev ter neučinkovita komunikacija, slabi medsebojni odnosi in nerešeni konflikti na delovnem mestu.

Vpliv na porast zdravju škodljivih navad

Neobvladana psihosocialna tveganja lahko vplivajo na porast zdravju škodljivih navad, kot so premalo spanja, neurejeno prehranjevanje, neredna telesna dejavnost, več pitja alkohola, kajenja, zloraba drog, pa tudi na številne zdravstvene težave in bolezni, kot so prebavne motnje, telesne bolečine, izgorelost, povišan krvni tlak, srčni infarkt, možganska kap, sladkorna bolezen tipa 2, nekatera rakava obolenja.

Povezujejo se tudi z duševnimi motnjami, na primer z depresivnimi in anksioznimi motnjami. Bolniške odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj so med najdaljšimi, njihovo trajanje in pogostost pa se v Sloveniji v zadnjih letih še povečujeta. Duševne motnje so tudi najpogostejši razlog za invalidske upokojitve.

Pogosto stigmatizirane težave

Stres in duševne težave na delovnem mestu so pogosto stigmatizirane in napačno razumljene zgolj kot šibkost oziroma težava posameznika, vpliv neurejenih delovnih pogojev pa je spregledan. Če psihosocialna tveganja in stres na delovnem mestu razumemo in obravnavamo kot organizacijska vprašanja, jih je možno obvladati tako kot katera koli druga tveganja za zdravje in varnost pri delu.

"Čeprav dobro duševno počutje pri delu prinaša številne koristi za posameznika, delovno organizacijo in celotno družbo, je bilo v Sloveniji skrbi za duševno zdravje pri delu doslej posvečene premalo pozornosti", so povzeli besede vodje Mire Radivoja Pribakovića Brinovca.

Ob tem so pripravili tudi nekaj priporočil za vodilne delavce pri obvladovanju psihosocialnih tveganj. Svetujejo jasno komuniciranje o delovnih nalogah, odgovornostih ter pričakovanih rezultatih dela, spodbujanje sodelovanja in medsebojne podpore med zaposlenimi, še posebej ob organizacijskih spremembah, in skrb za primerne delovne obremenitve.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (13)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Pravica.
25. 10. 2022 18.18
+1
Od korone dalje se je stres še povečal, od nekaterih se pričakuje, da bodo za službo na razpolago 24h, nekateri pa delajo vedno manj.
Rafael Kramar
25. 10. 2022 19.40
Od delodajalca se zahteva, da ti bo do penzije jamčil delovno mesto, tebi je pa težko uskočiti, če se te potrebuje.
Stolček
25. 10. 2022 16.40
+1
Največ mobinga, neurejena delovnega okolja, plačila, različne izmene dela, itd.je v raznih avto industrijah, predelavah, obratih,itd..
Pravica.
25. 10. 2022 18.19
+1
Žal je mobing povsod, vendar le za nekatere. Zdravje pa trpi, se je potrebno pravočasno začeti zavedat tega.
Stolček
25. 10. 2022 16.38
+1
Malo poglejte izpovedi 2 delavk na drugem medijskem portalu, kakšen mobing, pritiski, kako je neurejeno delovno okolje...Pa saj ste imeli lep primer suženjstva v eni izmed obratov...Pa to ni redki primer.
Rafael Kramar
25. 10. 2022 16.27
-1
A ni čudno, da se psihosocialne težave, vedenjske motnje, duševne težave in kar je še podobnih derivatov hipohondrije, pojavljajo na delovnoh mestih, kjer se sedi po cele šihte pod streho na toplem, v bližini avtomatov za sto vrst kofetov, sendvičev in kokakol. Pejte na gradbišče vprašat une zraven mešalca. Tiste z lopatami, kelami, in šajtrgo, če jih kaj tarejo psihosocialna tveganja pa duševno počutje! Orenk porcija za malco pa en mrzel per je vsa potrebna skrb za duševno zdravje.
Pravica.
25. 10. 2022 18.21
+2
Vsako delo je po svoje težko. Na gradbišču je fizično, v pisarni pa za nekatere psihično.
MMery
25. 10. 2022 16.14
+3
Mogoče pa je stres dragi nijz, strašenje, kis ste ga 2 leti izvajali vi? Mogoče pa je stres nenadzorovana rast cen stanovanj, življenjskih stroškov, davkov in prispevkov? Mogoče pa je stres vsa nerazumna administracija, ki ste jo prenesli na nas državljane? Mogoče pa je stres neznostna korupcija v tej državi? Mogoče stres povzročate ravno vi, državna uprava in ostali priseski?!?!?!?
Rafael Kramar
25. 10. 2022 16.30
-2
Takili imate duševne probleme že večino življenja.
marul?ek
25. 10. 2022 16.03
-1
skos se neki pogovarjajo naredijo pa nic vsi vejo da je neki narobe naredijo pa nic
spoštovanje
25. 10. 2022 16.01
+1
mogoče ta tako opevani NIJZ še ne ve, da smo delavci v Sloveniji za delodajalce sužnji in nepotreben strošek, ki pač more bit....za psihološko stanje delavcev se obrnite na združenje delodajalcev Slovenije in ostale krvosese in lopove
MMery
25. 10. 2022 16.12
+1
Rafael Kramar
25. 10. 2022 16.31
-2
S takšnim nivojem razgledanosti, si kaj več tudi ne zaslužiš.