Lajovic ima tovarne za izdelavo tub za zobne paste in embalaže za kozmetiko in farmacijo v Avstraliji, Novi Zelandiji, Maleziji, Indoneziji in Filipinih. Večinski delež ima tudi v podjetju Tuba v Ljubljani, ki je pred nacionalizacijo pripadala Lajovicem. Božo Dimnik iz Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva pravi, da je to znana ljubljanska družina, od profesorjev, glasbenikov, vsi pa so visoki intelektualci.
Podjetništvo je družinska poteza. Dušanov oče Milivoj je že leta 1921 ustanovil podjetje Saturnus, a ga je čez štiri leta prodal. 1928 leta je ustanovil podjetje za izdelavo tub in plastičnih izdelkov. Po drugi svetovni vojni je Lajovicem takratna oblast nacionalizirala premoženje, zato so emigrirali v Italijo in nato v Avstralijo. Dušan Lajovic je bil takrat star 20 let. Začel je kot navaden delavec, potem pa je v Sydneyu odprl svojo prvo tovarno Impact International in nato še druge. Jožef Bernik meni, da ima zelo dobro družbo oziroma pozna veliko ljudi, tako da je zelo uspešen kot človek in industrialec.
Njegov brat je bil prvi avstralski senator, ki ni bil rojen na tem kontinentu. Dušan Lajovic s svojimi zvezami menda rad pomaga slovenskim podjetnikom v Avstraliji in Novi Zelandiji, ki zaidejo v težave.
V Slovenijo se je prvič vrnil leta 1991, zdaj ponavadi pride enkrat na leto. Leta 92 je postal častni konzul.
Janez Janša je mnenja, da je predvsem to človek, ki je izjemno pomemben za mednarodno priznanje Slovenije in ki je tudi Sloveniji izjemno pomagal, ko se je osamosvajala.
Na lanskih volitvah je podprl Barbaro Brezigar, ki ga je letos tudi obiskala v Avstraliji. Brezigarjeva je povedala, da je Lajovic prijeten gospod, ki je zelo razgledan in iskriv.
Kljub nenaklonjenosti slovenskemu političnemu vodstvu, se je leta 2000 srečal s tedanjim predsednikom Milanom Kučanom. Srečal se je tudi z Janezom Drnovškom, ko je bil še predsednik vlade. Edini pravi voditelj Slovenije pa bi bil zanj Janez Janša, zato odločno podpira opozicijo, pomemben pa je tudi za njen razvoj.
Danilo Slivnik, glavni urednik Mag-a, pa meni, da je pač tipičen človek slovenske migracije, človek z ugledom med slovenskimi imigranti. Bil je predvojni liberalec, z dokaj izostrenimi političnimi idejami in je kot tak seveda bil za opozicijo pomembna oseba.
Kljub temu je vse več ugibanj, ali je bila ideja o objavi seznama Udbe res njegova. Prav tako še ni znano, ali bo zaradi tega izgubil naslov častnega konzula. Na ministrstvu za zunanje zadeve naj bi se o tem odločili prihodnji teden.
