So vas današnje izjave dr. Arneža presenetile?
Presenetilo me je pravzaprav samo to, da dr. Arnež za 180 stopinj suka svoj odnos do vrednot in do stvari, ki sva jih v preteklosti počela tudi skupaj in to na pozitiven način. In seveda preseneča me raven oziroma neargumentirane obtožbe, ki si jih na njegovem mestu pravzaprav ne bi smel privoščiti.
Se čutite odgovornega za razmere v Kliničnem centru, ki so, kot pravi profesor Arnež, nevzdržne?
Če je razkritje afere operacijske mize, ki sem jim seveda deloma botroval tudi sam, razlog za nevzdržne razmere, potem sem jaz kriv. Če pa govorim o tem, kaj se je zgodilo v preteklosti, v času, ko sem bil strokovni direktor, ko sem prispeval k zmanjševanju stroškov, 3 milijarde na letni ravni, v tem času, ko sem kot minister tudi sam skušal prispevati, da je KC v lanskem letu prvikrat brez izgube, da se opravljajo investicije v vrednosti 22 milijard, da dobiva opremo iz investicijskih sredstev glede na obstoječe možnosti v znatni količini, potem mislim, da marsikdo mora opaziti, da se v KC veliko dogaja in to dobrega.
Profesor Arnež je dejal, da večina odkritih afer sega pravzaprav v čas vašega strokovnega direktovanja, poleg tega dokumentacije menda ni, ker da je za vami podedoval prazno pisarno…
To, da dokumentacije v KC skrivnostno izginjajo, smo opazili tudi ob nedavni aferi ali pa so potvorjene. Prav gotovo nisem odnesel s seboj dveh omar fasciklov, ko sem seveda relativno hitro prešel na novo delovno mesto na ministrstvu. Gotovo bi lahko v tistem času kdo dvignil telefon in povprašal, kje so ti fascikli, nedvomno bi jih našli. Noben dokument v KC ne obstaja samo v pisarni strokovnega direktorja. To so dokumenti, zapisniki, ki se delijo drugam, generalnemu direktorju, članom posameznih skupin in nedvomno vsi dokumenti obstajajo. Navsezadnje se vsi najdejo, ko je pravi čas in kadar je volja, da se razkrijejo.
Kaj pa očitek, da vse večje afere izhajajo iz časa, ko ste bili vi strokovni direktor, recimo na očesni kliniki?
Ta primer smo že razčistili. Sporočili smo, da je v tistem času bil to razpis ministrstva za zdravje in da tisti čas jaz nisem bil minister, da je bil razpis korekten ne glede na to, da ga je takrat podpisal minister Bručan, direktor Rode in pa dobavitelj, ampak da je po podpisu tistega razpisa prišlo do malega dogovarjanja med strokovnimi vodji okulistične klinike, ki je želela zamenjati predrage operacijske mize, čeprav takrat znatno cenejše kot pa v lanski aferi, za boljše in dražje mikroskope. Stališča ekonomske škode, škode ni bilo, pač pa seveda bi morali spremeniti razpis, kar niso storili.
Kaj je s prodajo trnovske bolnišnice? Je bila interna klinika oddelka za intenzivno interno medicino res oškodovana za več kot 500 milijonov tolarjev?
Nikakor. Vsaka prodaja ustanov, ki so v lasti države, kupnina pripade integralnemu proračunu. Ne glede na to, pa smo in to lahko potrdim, obljubili vodstvu Kliničnega centra, da bo kupnina v približni vsoti 570 milijonov uporabljena za Klinični center. In res, že doslej smo jo, ob tistem, kar investiramo mimo tega, in sicer 22 milijard za nevrološko kliniko, pediatrično kliniko, intenzivni urgentni oddelek, še že doslej investirali samo v zadnje pol leta, torej po prodaji trnovske klinike, 480 milijonov v nov računalniški tomograf, trirentgenske aparate, vse, kar je bilo izrazito nujno.
Se res nameravate vrniti v Klinični center kot generalni direktor?
Kdor me pozna in pozna moj odnos do reforme, ve, da o tem niti ne sanjam. Moj cilj je, da bi ostal minister za zdravje toliko časa, da bi reforma uspela in verjemite mi, marsikdo si želi, da ravno ne bi bil minister.