Duhovniki obnovili obljube

Na današnji veliki četrtek so bile v stolnicah krizmene maše, udeležili so se jih duhovniki, ki so obnovili svoje obljube posvečenosti Bogu. Zvečer pa se katoličani zberejo v domačih župnijskih cerkvah, kjer obhajajo mašo velikega četrtka, na kateri se spominjajo Jezusove zadnje večerje, ki jo je po izročilu obhajal s svojimi učenci.

Na veliki četrtek se katoličani spominjajo postavitve svete evharistije. Zjutraj škofje v svojih stolnicah darujejo krizmene maše, pri katerih posvetijo olja, ki jih nato skozi vse leto uporabljajo pri deljenju zakramentov krsta, bolniškega maziljenja, birme in pri posvečenjih.

Nadškof in metropolit Franc Kramberger je vodil somaševanje v mariborski stolnici, kjer sta bila prisotna tudi novi celjski škof Anton Stres ter murskosoboški Marjan Turnšek, mariborski pomožni škof Jožef Smej ter duhovniki in verniki vseh treh novih škofij.

Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je mašo daroval v ljubljanski stolnici, pri kateri so se poleg novega novomeškega škofa Andreja Glavana in ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika zbrali duhovniki in verniki tako ljubljanske nadškofije kot tudi novoustanovljene novomeške škofije.

Krizmeno mašo v koprski stolnici je s pomožnim škofom Jurijem Bizjakom in škofijskimi duhovniki daroval tudi koprski škof Metod Pirih. Pri krizmeni maši so bili prisotni tudi duhovniki iz cele škofije, saj so pri njej obnovili svoje duhovniške obljube, ki so jih dali škofom pri svojem posvečenju. 

Večerno mašo verniki obhajajo v svojih domačih župnijah, s svojimi dušnimi pastirji. Pri tej maši vsak opravlja svojo službo (bralci, delivci obhajila, ključarji, mežnar, zbor in drugi). Posebnost te maše je tudi umivanje nog, ko škofje in duhovniki svojim "podrejenim" umivajo noge, kar simbolizira njihovo ponižnost ter pripravljenost služiti.

To naj bi bil tudi odraz Jezusove zapovedi medsebojne ljubezni, ki jo Cerkev na ta dan še posebej poudarja. Pri večerni maši umolknejo tudi zvonovi, ki ne pojejo vse do nedeljskega jutra, ko se bo spet slišalo petje aleluje, ki jo skozi vseh 40 dni postnega časa v katoliški cerkvi ne pojejo. 

Po maši v cerkvah tudi izpraznijo tabernakelj, kjer hranijo hostije, ter najsvetejše, kot katoličani imenujejo svoj obredni kruh, odnesejo v tako imenovan božji grob, kjer je izpostavljen vse do velikonočnega jutra, ko od tam krene vstajenjska procesija. Božji grob je za katoličane kraj molitve ter poglobljenega premišljevanja Kristusovega trpljenja in smrti.