FOTO: Sneg polepšal božična praznovanja

Kristjani – pravoslavci zaradi drugačnega koledarja 7. januarja – danes obhajajo božič kot praznik učlovečenja Božjega sina Jezusa Kristusa. Katoliški verniki so že opolnoči začeli praznovati v cerkvah po vsej državi, kjer so duhovniki darovali svete maše. Posebej slovesno je božič moč občutiti v stolnicah po slovenskih škofijah.

Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je polnočnico daroval v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. Ob tem je Uran pojasnil, da krščansko praznovanje božiča korenini še v predkrščanskih časih, "ko se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago svetlobe nad temo in dobrega nad zlim". Čeprav je Jezusovo rojstvo "zgodovinsko dejstvo", po katerem od 6. stoletja dalje štejemo leta, natančnega dneva njegovega rojstva ne poznamo. "Datum je cesar Konstantin izbral tako, da se je ujemal z rimskim praznovanjem sonca, saj je v Svetem pismu tudi Kristus predstavljen kot resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka," je zbranim v ljubljanski stolnici pojasnil Uran, ki je na praznični dan daroval še božično mašo.

Mariborski nadškof Franc Kramberger je daroval mašo v stolnici sv. Janeza Krstnika v Mariboru. "Božič ni praznik ob okrašenem dreveščku, ob množici lučk, božični praznik ni samo praznik na koledarju, ob mizi, v časopisju, na televiziji ali po radiu. Božič je praznik v človekovem srcu," je poudaril Kramberger. Danes je daroval še božično mašo.

Celjski škof Anton Stres je vodil bogoslužje v stolnici sv. Danijela, zjutraj pa še božično mašo.

Škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša je na božično jutro vodil božično bogoslužje v cerkvi v Moravskih toplicah. pri tem je dejal, da če Jezus ne bi bil božji sin, bi že zdavnaj utonil v pozabo, je namreč "gotovo več kot le spomin, darilo, čestitka". Celo ljudje, ki v njem ne vidijo učlovečenega Boga in Odrešenika, priznavajo, da je "notranje obogatil in poplemenitil človeško kulturo in našo zgodovino", je dejal Erniša. Evangeličani ne poznajo polnočnic, je pa Erniša prav tako v Moravskih Toplicah vodil bogoslužje že v sredo popoldne, na božično vigilijo.

Rojstvo Jezusa Kristusa po devici Mariji v Betlehemu oziroma praznik Božjega učlovečenja, ki ga kristjani obhajajo 25. decembra, za murskosoboškega škofa Marjana Turnška predstavlja skrivnost, ki je kot vse najbolj bistvene stvari v človekovem življenju ni mogoče razložiti in razumeti. "Zato lahko odločitev krščanskega osebnega Boga sprejmemo samo kot izraz njegove ljubezni do nas. Učlovečenje Boga je najbolj neverjetna razodeta resnica v krščanstvu," je poudaril škof. Prav zato, meni Turnšek, za kristjane "na tej prvi skrivnosti Jezusovega zemeljskega življenja stoji in pade vse, kar verujemo in kar z življenjem pričujemo".