Zakonca sta se obrnila na zagovornika načela enakosti, ki je ugotovil, da sta Maročana med postopki na upravni enoti diskriminirali dve uslužbenki. Na upravno enoto sta namreč Slovenka in Maročan prinesla vso potrebno dokumentacijo za vložitev vloge za dovoljenje za prebivanje Maročana kot družinskega člana slovenske državljanke, v tem primeru moža in žene.
A nato je uslužbenka vlogo zavrnila, rekoč, da je njuna zakonska zveza fiktivna. "Prva uslužbenka bi morala vlogo zakoncev sprejeti, a je to zavrnila, ker je menila, da sta zakonsko zvezo sklenila zato, da bi maroškemu državljanu omogočila prebivanje v Sloveniji. Za to predvidenega zakonitega postopka preverjanja pristnosti zakonske zveze pa ni sprožila," so sporočili tiskovni predstavniki zagovornika načela enakosti.
Na UE se je obrnil tudi njun odvetnik
Druga uslužbenka je za izdajo želenega potrdila od Maročana pričakovala izkaz legalnega vstopa v državo, kot to velja za druge tujce, čeprav bi morala pri njem upoštevati, da je družinski član državljanke Slovenije in ga zato obravnavati drugače kot ostale tujce, ki nimajo potrdila o legalnem vstopu v Slovenijo.
Po oceni zagovornika se je to zgodilo zaradi napačnega razumevanja navodil Ministrstva za notranje zadeve upravnim enotam iz leta 2009, ki se nanaša na pomembno sodbo Sodišča EU. Navodilo je ministrstvo na pobudo Zagovornika marca 2023 ustrezno dopolnilo in iz njega zdaj jasno izhaja, da vsi družinski člani državljanov EU uživajo pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic EU, ne glede na to, kako so v katero izmed držav vstopili.
Nato je dokumentacijo upravni enoti v njunem imenu poslal odvetnik, ki je ob tem tudi zaprosil za izdajo potrdila o vloženi vlogi.
Grozila mu je deportacija, odšel v azilni dom
Maročana so v tem času obiskali tudi policisti, ki so potrdili njegovo identiteto in zvezo s slovensko državljanko. Poleg osebnega dokumenta so pregledali tudi njun poročni list. Policistom sta zakonca razložila, da sta vlogo za dovoljenje za prebivanje vložila tudi prek odvetnika. Ker vloge še ni imel, mu je namreč grozila deportacija iz Slovenije.
Zato je vnovič zaprosil za azil in namestili so ga v azilni dom. Da bi ga lahko zapustil, je znova potreboval potrdilo o vloženi vlogi za prebivanje z njegovo ženo, a ga zaradi diskriminacije na upravni enoti ni imel. Kljub temu so ga iz azilnega doma nato izpustili.
Po prijavi zastopniku načela enakosti je ta ugotovil, da sta uslužbenki upravne enote z zavrnitvijo sprejetja vloge in nato z zavlačevanjem izdaje potrdila o vloženi vlogi diskriminirali maroškega državljana in njegovo ženo samo zaradi njegovega posebnega položaja tujca. S tem sta posegli v pravico do svobode gibanja maroškega državljana in v človekovi pravici zakoncev do spoštovanja njunega družinskega življenja in uživanja zasebnosti.