Najprej so prebivalci migrantom odrekli dobrodošlico v Središču ob Dravi: "Niti pod razno ne," kasneje pa so v brežiški občini krajani napovedali celo upor: "V svoje roke bomo vzeli stvar, avtocesta se bo zaprla, mejni prehod se bo zaprl."
V torek pa še enkrat jasna in glasna potrditev uradnikov. Odločitev je dokončna, prostorsko stisko azilnih domov bodo reševali v Središču ob Dravi in ob mejnem prehodu Obrežje."Vlada je odločitev sprejela, zato, da jo bo seveda tudi izvedla," pove Katarina Štrukelj, direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov.
A pred tem bo seveda potrebno izpeljati vse postopke, pripraviti razpise, zagotoviti hrano, čiščenje, varovanje, zaposliti kader. Zato novih izpostav vsaj do poletja verjetno ne bo. Nezadovoljstvo torej domačinov na eni strani, podobno je tudi pri tistih, ki se že leta borijo za pravice migrantov: "Na obrežju ni osnovnih pogojev, da bi se ljudje lahko začeli vključevat v družbo. To gre dobesedno za parkirišče ob avtocesti," opozarja Miha Blažič, znan tudi pod imenom N'toko, iz Ambasade Rog.
Štrukelj trdi, da so našli več primernih namestitev, ob tem govorili s predstavniki več kot desetih občin, na koncu pa vselej dobili košarico. Obenem pojasnjuje, da osrednji zatoščišči ostajata azilna domova v Ljubljani in Logatcu: "Kot prvo je treba povedati, da gre za začasne namestitvene kapacitete, da gre to za nastanitve tistih, ki najprej izrazijo namen in da seveda bomo v te nove izpostave nastanjevali ljudi, če bodo obstoječe kapacitete zapolnjene."
Blažič pa medtem tako: "Integracija se začne s prvim dnem, in v bistvu je potrebno ljudem dati neko možnost, da vstopijo v družbo, to pa je sigurno lažje v urbanih središčih kakor pa nekje na obrobju."
Nekako se zdi, kot pravi Blažič, kakor da želi oblast ljudi, ki prihajajo v Slovenijo, odriniti daleč od ostalih državljanov, četudi so se mnogi doslej zelo izkazali: "Velik del prosilcev, ki dobijo delovno dovoljenje, je danes zaposlenih, ogromno jih pomaga v prostovoljskih dejavnostih, pomagali so pri sanaciji poplav v sloveniji."
"Včeraj mi je prijatelj povedal, da poteka prostvoljno delo za pomoč ljudem, prizadetim v poplavah, in sem rekel, zakaj pa ne," pove eden izmed priseljencev, ki je opravljal prostovoljno delo.
V luči teh dejanj pa Blažič komentira: "Skratka imamo zelo pozitivne prakse in ne razumem, zakaj je vlada do teh pozitivnih praks tako slepa."
Prav nasprotno, prav zato bomo upoštevali priporočila varuha človekovih pravic in poskrbeli za dodatne kapacitete, pa pravi šefica vladnega urada, ki ob tem lokalnemu prebivalstvu sporoča: "Seveda so migracije dejstvo, jih pozivam k solidarnosti in strpnosti."
Tudi v sredo, ko se bodo prav na to temo ob izredni seji sestali predstavniki občin Središče ob Dravi, Ormož in Sveti Tomaž. Prav vsi odločitvi vlade ostro nasprotujejo, ker da bi azilni dom lahko močno vplival na kakovost njihovega življenja.