Državni svet sprejel veto na Zakon o dolgotrajni oskrbi

Zakon, ki ga je DZ sprejel v ponedeljek, od 1. julija 2025 določa plačilo obveznega prispevka v višini enega odstotka. Delodajalci in delojemalci bodo plačali prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci.

Omenjene interesne skupine pa menijo, da bi moralo biti financiranje urejeno tako, da bo sistem v praksi vzdržen, da bo zagotavljal dejanski in pravočasen dostop do želenih storitev, hkrati pa ne bo pretirano obremenil posameznikov ter drugih morebitnih zavezancev za plačilo storitev.

Državni svetnik Andrej Poglajen, ki je predstavnik lokalnih interesov, je dejal, da je razlogov za veto več. Javni razpravi je bilo namenjenih le pet delovni dni, socialni dialog je bil prešibek, ključno vprašanje pa je financiranje dolgotrajne oskrbe, je naštel. Sprejete rešitve ne bodo zagotovile, da bo sistem vzdržen, je prepričan.

Kot so sporočili po seji iz Državnega sveta, "bi bilo treba pri oblikovanju rešitev na tako pomembnem področju nujno spoštovati socialni dialog in rešitve oblikovati skupaj, na podlagi čim širšega družbenega konsenza, saj je le tako možno zagotoviti, da bodo družbeno sprejete in tudi izvršljive". 

Po njihovem mnenju bi morali biti jasno določeni pogoji za dostop do storitev dolgotrajne oskrbe, izvajalci storitev dolgotrajne oskrbe in viri financiranja, pri zakonu pa da ostajajo odprta vprašanja, ki bi jih lahko v času rednega zakonodajnega postopka in v primeru daljše javne razprave lahko v večji meri razrešilo.

"Dodatni prispevek bo v bistveni meri obremenil tudi kmete, samostojne podjetnike ter tiste, ki opravljajo poslovodno funkcijo, so družbeniki družb ali ustanovitelji zavodov," so še dodali, saj da bodo plačevali obvezni prispevek, ki jim bo še znižal pokojnine in plače. 

Predlog odložilnega veta je še pred sejo Državnega sveta na 4. izredni seji obravnavala in podprla tudi Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.

Svet je opozoril tudi na šibko mrežo storitev v skupnosti, pomanjkanje kadrov in nedorečene standarde in normative. "Navedeno bo imelo za posledico, da ob uveljavitvi zakona upravičencem ne bo zagotovljena enaka obravnava, dostopnost in vključenost v storitve dolgotrajne oskrbe pod enakimi pogoji," so zapisali po seji. 

Predstavniki interesov delodajalcev so že večkrat predlagali, naj se financiranje ureja ločeno od vsebinskih rešitev, dokler ne bi dosegli ustreznega konsenza v družbi, med posameznimi interesnimi skupinami in v okviru socialnega dialoga. Z uveljavitvijo vsebinskega in strokovnega dela rešitev se namreč mudi, se strinjajo. Za razrešitev financiranja pa bi si morali po njihovem vzeti več časa.