DS bo obravnaval predlog za odložilni veto na zakon o dolgotrajni oskrbi

Po mnenju omenjenih interesnih skupin zakon naslavlja pomembne, zahtevne, večplastne in občutljive vsebine za zagotavljanje socialne varnosti posameznikov, zato bi bilo treba k urejanju problematike pristopiti premišljeno. Obravnava predloga zakona po nujnem postopku s tega vidika ni bila niti utemeljena niti primerna, so poudarili.

Pri oblikovanju rešitev na tako pomembnem področju bi bilo treba po njihovem opozorilu nujno spoštovati socialni dialog in rešitve oblikovati skupaj na podlagi čim širšega družbenega konsenza, saj je le tako mogoče zagotoviti, da bodo družbeno sprejete in tudi izvršljive. Ob tem morajo biti jasno določeni pogoji za dostop do storitev dolgotrajne oskrbe, izvajalci storitev in viri financiranja.

V zvezi z vsem navedenim v zakonu ostaja veliko odprtih vprašanj, ki bi jih lahko v večji meri razrešili, če bi bil predlog zakona obravnavan po rednem zakonodajnem postopku in če bi bila javna razprava daljša, so navedli.

DZ je zakon o dolgotrajni oskrbi sprejel v ponedeljek s 54 glasovi za in 24 proti. Zakon od 1. julija 2025 določa plačilo obveznega prispevka v višini enega odstotka. Delodajalci in delojemalci bodo plačali prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci. Ministrstvo za solidarno prihodnost predvideva, da bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov letno.

Toda omenjene interesne skupine menijo, da bi moralo biti financiranje dolgotrajne oskrbe urejeno tako, da bo sistem v praksi vzdržen, da bo zagotavljal dejanski in pravočasen dostop do želenih storitev, hkrati pa ne bo pretirano obremenil posameznikov ter drugih morebitnih zavezancev za plačilo storitev.

Dodatna plačila iz žepa po ocenah interesnih skupin zelo nesolidarna oblika

Spomnili so, da je sprejeti način financiranja dolgoročno nevzdržen tudi po mnenju več drugih deležnikov, hkrati pa zakon od leta 2028 dopušča dodatna plačila iz žepa. Ta plačila po njihovi oceni predstavljajo zelo nesolidarno obliko, ki bo dejansko obremenjevala tiste, ki storitve potrebujejo. Ti pa sodijo med najbolj ranljive skupine prebivalstva. Obenem bo poleg doplačila za institucionalno oskrbo treba iz žepa še vedno pokriti tudi stroške prehrane in namestitve.

Predstavniki interesov delodajalcev so že večkrat predlagali, naj se financiranje ureja ločeno od vsebinskih rešitev, dokler ne bi dosegli ustreznega konsenza v družbi, med posameznimi interesnimi skupinami in v okviru pospešenega socialnega dialoga. Z uveljavitvijo vsebinskega in strokovnega dela rešitev se namreč mudi, medtem ko bi si morali za razrešitev financiranja vzeti več časa.

Dodatni prispevek bo po navedbah omenjenih interesnih skupin pomembno obremenil tudi kmete, samostojne podjetnike ter tiste, ki opravljajo poslovodno funkcijo, so družbeniki družb ali ustanovitelji zavodov. Plačati bodo morali namreč dva odstotka od osnove.

Lokalne skupnosti pa so nezadovoljne s časovnico sprejemanja nacionalnega programa na področju dolgotrajne oskrbe, ki bo določal javno mrežo, politiko in načrt razvoja dolgotrajne oskrbe. V njegovo pripravo naj bi se vključile tudi lokalne skupnosti. Nacionalni program naj bi sprejeli v enem letu po uveljavitvi zakona, kar pa je po oceni lokalnih skupnosti prepozno.