'Držite se svojih omejitev in ne tvegajte po nepotrebnem'

Ekipe za reševanje v zraku in na tleh so samo zadnja dva konca tedna planincem večkrat pomagale. Bojan Kos s Policijske uprave Kranj je izpostavil nekaj primerov: "Na Vrtači so reševali planinca zaradi poškodbe glave, na območju Špika se je poškodoval alpinist, plezalka pa na Ratitovcu. Še dva zaplezana planinca sta obstala na Bovškem Gamsovcu. Na Kokrškem sedlu so na brezpotju rešili planinca, na Dobrči si je planinka poškodovala roko, na več planinah so pomagali zaradi različnih bolezenskih stanj. Na Voglu so denimo pomagali tudi človeku, ki je obnemogel zaradi izčrpanosti."

Kos je naštel primere nesreč, ki v nobenem primeru nimajo zagotovila, da se bodo srečno končale. Zato policisti poudarjajo, naj bo prvo pravilo ljubiteljev gora, preden se odpravijo na turo, presoja, ali so se sposobni nanjo podati in ali imajo zanjo dovolj znanja. "Vsak mora vsaj približno vedeti, česa je sposoben. Če se pojavijo težave, se ustavite in sprejmite odgovorno odločitev. Držite se svojih omejitev in ne tvegajte po nepotrebnem. Bodite ustrezno opremljeni, ravnajte se po vremenu," je dal nekaj napotkov Kos.

Pred strelo smo varni samo v planinski koči. Kaj pa če nas ujame nevihta v gori?

Popoldanske nevihte so najpogostejši vremenski pojav v poletnih mesecih, zato je dobro, da se držimo načela – v hribe zgodaj zjutraj – ob petih, štirih, če je tura dolga, že prej, o čemer smo že podrobno pisali.

Na PZS svetujejo, da na poti opazujmo nebo in oblake. Visoki, beli, kopasti oblaki so znanilci prihajajoče nevihte. Ko jih vidimo, čim prej sestopimo na varno v dolino ali v planinsko kočo. "Če nas nevihta preseneti v gorah, je nujno, da sestopimo z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oziroma predmeti iz železa ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine. S sebe odstranimo vse kovinske predmete ter jih spravimo na varno mesto, stran od sebe, saj jih bomo po hudi uri potrebovali. Usedemo se na vrv ali hrbtno podlogo nahrbtnika, noge spravimo v nahrbtnik in se oblečemo v zaščitna oblačila. Biti moramo čim nižji. Če imamo na glavi čelado in ima ta kovinske zakovice, je bolje, da jo snamemo z glave," so jasna priporočila spisali na PZS.

Izogibamo se tudi osamelih, izpostavljenih dreves, viharnikov, žandarjev ... in pazimo, da se sami ne izpostavimo. S telesom se ne dotikamo sten, po katerih lahko stečejo tokovi strele. Če smo v kotanji, jami, je najvarnejše mesto sredina jame. Če smo na robu police, je dobro, da se pripnemo z vrvjo, ki naj od nas teče po tleh.

Planinski čevlji ali športni copati?

Poleti so najprimernejši lahki in udobni planinski čevlji. PZS svetuje visoke, lahko tudi pol visoke, ki varujejo gležnje pred manjšim kamenjem, hkrati pa vsaj nekoliko dodatno utrdijo gležnje. Preveč toplotno izolirani planinski čevlji, ki so namenjeni za hojo v snegu ali pozimi, niso primerno obuvalo, saj se v njih noga preveč poti, kar vpliva na počutje in koncentracijo.

Kaj pa lahki športni copati, ki so pogosto obuvalo dnevnih obiskovalcev gora? "Lahko, če imajo kakovosten podplat, ki je tudi torzijsko stabilen. Lahko, če jih imajo obute hoje vajene noge, ki imajo močno mišično strukturo in vezi. Imajo pa svoje omejitve – v poštev pridejo Uršlja gora, Velika planina, Konjščica, do Kamniškega sedla, Slavnik. Nikakor pa z njimi ne na Triglav, Grintovec, Stol, Viševnik, Raduho ... " meni Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS za področje preventive in usposabljanj ter gorski reševalec GRS Kamnik.

Kaj narediti, če zaidemo s poti? 

Če se izgubite, se ustavite in umirite. Vrnite se po isti poti do zadnje oznake in poiščite pravo pot. Če vas preseneti megla, ne tavajte v neznano, saj s tem tvegate padec v globino ali zdrs po pobočju, svetujejo na PZS.