Turistična zveza Slovenije (TZS) je s svojimi 360 turističnimi društvi in približno 30.000 prostovoljci znana predvsem po vsakoletni akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna, v okviru katere kraji, kampi, tematske poti in drugi ponudniki tekmujejo v urejenosti in gostoljubnosti. Letos se bo ocenjevanje začelo 1. avgusta, zmagovalci pa bodo znani oktobra.
Manj znane slovenske kraje pri Turistični zvezi Slovenije promovirajo tudi v okviru vseslovenske akcije Zdaj je čas - Moja Slovenija, ki poteka pod okriljem Slovenske turistične organizacije (STO). Pri tem so se osredotočili zlasti na spregledane destinacije in znamenitosti, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Hevka.
Hevka ugotavlja, da Slovenci zagotovo ne poznamo dobro svoje države. "Lahko rečem, da smo državo prepustili tujcem, sami pa hodimo po svetu. Zdaj je čas, da spoznamo našo lepo domovino," je dejal Hevka, ki se je po koncu karantene lotil snemanja kratkih filmov, v katere ujame manj znane kotičke naše države, od Pomurja, Črnomlja do Notranjske.
"S snemalcem se odpravimo na teren, kjer se z župani dogovorimo o turističnih znamenitostih, jih posnamemo in predstavimo na socialnih omrežjih," je povedal. Doslej je posnel 11 takšnih filmov, ki so po njegovih besedah na družbenih omrežjih pravi hit, saj nekateri dosegajo tudi do 100.000 ogledov. S projektom zato velja nadaljevati, je prepričan.
Ena manj znanih slovenskih turističnih znamenitosti je rudnik Starjevec v Litiji, ki sodi med večja in zelo bogata rudna nahajališča v Sloveniji. Leta 1965 so ga zaprli, vhod pa zaminirali. Ponovno so vanj vstopili v letu 2002 in v njem odkrili edinstvene limonitne kapnike, zato so se ga del odločili urediti za turistične doživljajske oglede. Od konca leta 2017 je tako spet odprt za obiskovalce, ki lahko med ogledom poskusijo tudi pravo rudarsko malico.
Podpredsednik TZS Peter Misja je spomnil na turistične bone, ki jih je država z namenom spodbujanja slovenskega turizma razdelila državljanom. "Boni so vsekakor pozitivni," je dejal in dodal, da se je z njimi rešilo kar velik del turističnih ponudnikov. Slovenski gost raziskuje in želi aktivno preživljati dopust, predvsem pa zna aktivno pohvaliti in kritizirati ponudbo, je orisal Misja, ki opaža, da se ljudje večinoma odločajo za koriščenje bonov v več delih, s tem pa lahko obiščejo več krajev.
Prihodnost slovenskega turizma se mu kljub negotovim razmerah zaradi koronavirusa zdi obetavna. "Mislim, da naši gostje ne bodo padali le na to, da bodo izkoristili tistih 200 evrov bonov, pač pa bodo zdaj ugotovili, da imajo marsikaj videti in spoznati," je dejal. Ob ustrezni promociji vidi zato potencial za slovenski turizem tudi v težkih razmerah. Doslej je bilo s turističnimi boni opravljenih približno 200.000 nočitev, unovčenih jih je bilo za skoraj 25 milijonov evrov. "Verjamem, da bomo do konca leta izkoristili večino bonov, ki so na voljo," je dejal.
Eden od članov TZS je turistično društvo Dovje-Mojstrana, katerega predsednik Matjaž Podlipnik je poudaril, da so prostovoljci zagotovo pomemben deležnik pri ohranjanju turizma, saj brez njih marsikaj ne bi bilo narejeno. Kot primer je izpostavil nedavno obnovo poti do slapu Peričnik, pri kateri so sodelovali tudi njihovi člani.
Tudi Marija Brložnik s Turistične zveze Velenje je poudarila, da so turistična društva tista, ki skrbijo za tematske poti, za urejenost kraja, da obiskovalec res doživi pristno domačnost. Turistično društvo je tisto, ki zelo dobro pozna manjše lokalne ponudnike, jih lahko uspešno poveže znotraj tematske poti in ko vsi sodelujejo, lahko kraj tudi lepo zaživi. Ena takih poti je učna pot škrata Bisera na Vinski gori.
Zanimive turistične točke v svoji bližini lahko uporabniki pametnih naprav najdejo tudi s pomočjo aplikacije Turistični vodnik TZS, ki so jo na zvezi razvili lani. Lokalne turistične zveze in občine jo sproti dopolnjujejo, vključuje pa naravne in kulturne znamenitosti, prenočitvene zmogljivosti, gastronomsko ponudbo, športne in druge aktivnosti, prireditve in prometne informacije.
KOMENTARJI (133)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.