Državo čaka ena najzahtevnejših logističnih nalog – repatriacija 47 Slovencev

Dilema, ki vsakodnevno prežema Venezuelce, je, za kaj porabiti denar. Hrano ali zdravila? Razmere v državi se drastično poslabšujejo, na rob pa je pahnjenih tudi 1000 tam živečih Slovencev oziroma njihovih potomcev. Primanjkuje zdravil, živil, elektrike, plina, goriva in celo vode.

Družine, ki bodo prišle v Slovenijo, puščajo za seboj vse svoje življenje

Dania Frank iz Društva slovensko-latinskoameriškega prijateljstva Lipa je povedala, da so nekateri bolni, drugi nimajo dovolj hrane, nekateri pa se tudi slabo prehranjujejo. "To je pripeljalo do take točke, da je vprašanje, koliko časa so še zmožni tam živeti," je dodala.

Zato je slovenska vlada sprejela odločitev o repatriaciji 47 sorojakov, ki so junija izrazili željo po vrnitvi v domovino. Frankova je opozorila, da ti ljudje puščajo za seboj vse svoje življenje in da jim vsekakor ni lahko. Vseeno z odločitvijo niso oklevali. "Ta pomoč za njih pomeni rešitev v tem trenutku, ker drugega izhoda trenutno praktično ne vidijo," je razložila Frankova.

A poskrbeti za tak logistični zalogaj ne bo enostavno. Slovenija z vračanjem tako velike skupine nima izkušenj. V zadnjih 13 letih, odkar velja zakon o Slovencih v zamejstvu in po svetu, je organizirala zgolj repatriacijo slovensko-sirske družine.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik je dejal, da pri tem projektu sodeluje sedem resorskih področij, javna uprava, zdravstvo, sociala in drugi. "Izvedba ne bo enostavna, ker moramo gledati tudi na človeški, humanitarni del. Ko bodo prišli sem, bomo na resorskih področjih pomagali, odprli vrata," je povedal.

Vsaka družina ima svojo zgodbo, pomembna bo integracija

K nam bo prišla zelo raznolika skupina: odrasli, otroci, delovno sposobni, visoko izobraženi, zaposleni, bolni. Nekateri so pri nas že bili in govorijo slovensko, spet drugi ne.

Po besedah Frankove je treba že zdaj narediti celotno shemo za vsako družino posebej, saj ima vsaka družina svojo zgodbo. Nato sledi še zahtevna integracija. "Ta človeški stik bo zdaj pri njih zelo pomemben. Ker zagotovo bodo tudi psihične težave, depresija, travme. Tudi kulturni šok," je razložila.

"Kar nekaj slovenskih podjetij je bilo že pripravljeno določene kvalificirane ljudi sprejeti," pa pravi Česnik. 15 mesecev bodo imeli status repatriiranca, kar skorajda izenačuje pravice s slovenskimi državljani. Dobivali bodo namreč pomoč pri nastanitvi, prehrani, učenju jezika, iskanju zaposlitve, poleg tega pa bodo deležni pravic na zdravstvenem, socialnem in pokojninskem področju.

Po tem obdobju si bodo morali urediti državljanstvo ali pa pridobiti dovoljenje za bivanje. Če se bodo odločili vrniti v Venezuelo, si bodo morali pot organizirati in kriti sami.