Zapisali so še, da je državnotožilski svet pri oblikovanju predloga za imenovanje tožilcev "upošteval pogoje, določene z veljavnimi predpisi ter navedene tudi v javnem pozivu državnim tožilcem k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev," tudi v zvezi z zahtevano ravnjo znanja jezikov. Slednja pa da je skladna tudi s sklepom kolegija evropskega javnega tožilstva z dne 29. septembra 2020 o določitvi pravil o pogojih za zaposlitev evropskih delegiranih tožilcev.
V omenjenem javnem pozivu so sicer zahtevana "dokazila o temeljitem znanju enega od jezikov unije in o zadovoljivem znanju drugega jezika unije v obsegu, ki omogoča opravljanje dela". Kot še piše, imajo prednost kandidati "z znanjem angleškega jezika na visoki ravni, kot dodatna prednost se upošteva znanje francoskega jezika".
Sklep kolegija evropskega javnega tožilstva medtem v tretjem členu določa, da se evropski delegirani tožilci "zaposlijo pod pogojem, da imajo zadovoljivo znanje delovnega jezika za operativne in upravne dejavnosti" evropskega javnega tožilstva.
Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič je kot kandidata za dva delegirana tožilca evropskega javnega tožilstva predlagala specializirana tožilca Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler, ki ju je predlagal državnotožilski svet in imata pozitivno mnenje tako generalnega državnega tožilca kot vodje specializiranega tožilstva.
A pri imenovanju tožilcev s strani vlade se je zapletlo, neuradno naj bi kandidatoma nasprotoval premier Janez Janša. Oba naj bi v nemilost padla zaradi starih postopkov, med drugim zaradi preiskovanja Janševega premoženja. Nedavno so se poleg tega v javnosti razširili očitki, tudi s strani premierja, da kandidata ne znata tujih jezikov.
Odbor DZ za pravosodje je nato pred tednom dni prižgal zeleno luč predlogu novele zakona o državnem tožilstvu, ki med drugim kot pogoj za zaposlitev evropskih delegiranih tožilcev zahteva znanje delovnega jezika evropskega javnega tožilstva, to je angleščine, na ravni C1. Opozicija je v razpravi ocenila, da gre za nepotreben pogoj, ki ga bo vlada izkoristila, da ji ne bo treba dati soglasja k imenovanju dveh evropskih delegiranih tožilcev.
Slovenijo pozvali, naj proces glede evropskega javnega tožilstva konča v aprilu
Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je sicer pred dnevi izpostavil nujnost čimprejšnje vzpostavitve evropskega javnega tožilstva in sodelujoče države, tudi Slovenijo, pozval, naj postopke končajo v aprilu.
Pred tremi meseci so se članice EU dogovorile o največjem evropskem proračunu doslej, in to z razlogom. V teh časih brez primere je kot kdaj koli prej pomembneje tudi to, da se ne izgubi noben evro. To bo naloga evropskega javnega tožilstva, je Reynders ponazoril pomen tega organa.
Projekt se je resno začel leta 2017, ko se je 16 držav dogovorilo za vzpostavitev tožilstva v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja. Sedaj pri njem sodeluje 22 članic unije. Neuradno je slišati pričakovanja, da naj bi tožilstvo začelo delati maja ali junija.
Trenutno je najnujneje imenovati delegirane tožilce, saj brez njih tožilstvo ne more začeti delati, je poudaril Reynders.
Med državami, v katerih so nastale težave pri imenovanju, je tudi Slovenija, ki jo je Evropska komisija že pred tedni pozvala, naj hitro konča postopek. Komisar sicer ni želel povedati, v katerih državah so težave. Poudaril je, da ne želi govoriti o težavah, temveč o zamudah – v nekaterih državah pri sprejemanju potrebne zakonodaje, v drugih pri imenovanju delegiranih tožilcev.
Komisar je tudi izpostavil, da za začetek delovanja tožilstva ni nujno, da se imenuje vseh 140 delegiranih tožilcev. Morajo pa biti imenovani delegirani tožilci iz vseh sodelujočih držav in od vseh držav pričakuje jasen časovni načrt, kdaj bodo imenovale vse delegirane tožilce.
KOMENTARJI (70)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.