Državnotožilski svet Furlana potrdil za vodjo specializiranega tožilstva

Državnotožilski svet je za vodjo Specializiranega državnega tožilstva (SDT) potrdil Harija Furlana. Ta je že prisegel, so sporočili z Državnotožilskega sveta. Furlan je SDT vodil od februarja 2012, po izteku mandata pa je vodenje začasno prevzela njegova namestnica Darja Šlibar. Furlan je bil tudi edini kandidat za mesto vodje SDT.

Ministrstvo za pravosodje je sicer razpis za mesto vodje SDT objavilo že junija lani. Generalni državni tožilec Drago Šketa je predhodno mnenje glede predloga za imenovanje vodje specializiranega tožilstva podal že konec avgusta in tako že tedaj sprožil postopek za podelitev novega mandata.

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je predlog za imenovanje Furlana pripravil šele pred kratkim. Kot razlog za to so na ministrstvu navedli, da se je v vmesnem času v celoti zamenjal Državnotožilski svet, ki je imel ustanovno sejo v novi sestavi konec lanskega decembra. Klemenčič je po navedbah ministrstva želel, da o imenovanju vodje specializiranega tožilstva odloča Državnotožilski svet s polnim mandatom, ki bo po trajanju podoben mandatu vodje SDT.

Ko je bil Državnotožilski svet popolnjen, je Klemenčič 12. januarja opravil ustni razgovor s Furlanom, nato pa tudi pripravil predlog za njegovo imenovanje. Zadnjo besedo bo imel Državnotožilski svet, ki po zakonu imenuje vodje posameznih tožilstev na obrazložen predlog ministra po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca. Imenovan je za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Furlan zavrača očitke zdravstvene preiskovalne komisije

Furlan je medtem zavrnil očitke, ki naj bi izhajali iz navedb končnega poročila preiskovalne komisije glede korupcije pri poslih z žilnimi opornicami. Poudaril je, da je vedno delal zakonito in si prizadeval za pravičnost.

"Ne le, da gre za očitke, ki so neresnični, neutemeljeni in brez dokazov, ampak takšne navedbe pomenijo neutemeljen napad name in diskreditacijo mojega tožilskega dela, z njimi pa se tudi ustvarja pritisk na vodenje tekočih postopkov na SDT," je zapisal Furlan.

Kot trdi, na SDT vodijo več zadev, ki se nanašajo na korupcijo v zdravstvu. Zadeve že od začetka samostojno in neodvisno obravnava večje število državnih tožilcev, nobene od teh zadev pa ni obravnaval sam.

"V štirih zadevah na podlagi vloženih obtožnic in zahtev za preiskavo zoper skupno 39 obdolžencev, od tega 34 fizičnih in pet pravnih oseb, že potekajo kazenskih postopki na pristojnih sodiščih," je zapisal. Po njegovih besedah gre za obsežne in kompleksne zadeve, v katerih obravnavajo korupcijska in gospodarska kazniva dejanja večjega števila oseb, ki so delo opravljale na vodstvenih položajih v zdravstvenih ustanovah (direktorji in pomočniki direktorjev bolnišnic, vodje oddelkov in lekarn), zaposlenih v zdravstvenih ustanovah (posamezni zdravniki in administrativno osebje) ter predstavnikov in zaposlenih v zasebnih družbah (dobavitelji), ki so za zdravstvene ustanove dobavljale zdravila, opremo ali opravljale druge storitve. Prav tako obravnavajo problematiko preskakovanja čakalnih vrst z dajanjem daril oziroma koristi.

Zadeve se nanašajo na kazniva dejanja, storjena v univerzitetnih kliničnih centrih, bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah po celi Sloveniji. Gre za zelo zahtevne zadeve, v okviru vseh preiskav je bilo namreč zaslišanih zelo veliko število, več kot 90 prič, prav tako so bili postavljeni sodni izvedenci, je navedel Furlan.

V prvi od zadev je bila v aprilu 2017 po končani preiskavi vložena obtožnica zoper pet fizičnih oseb in eno pravno osebo zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, v zadevi sodišče odloča o ugovorih zoper obtožnico.

V drugi zadevi je bila v tem mesecu neposredna obtožnica zoper dve fizični osebi in eno pravno osebo zaradi nedovoljenega sprejemanja in nedovoljenega dajanja daril.

V tretji zadevi, v kateri je bila sodna preiskava konec leta 2016 uvedena zoper 14 oseb, se je preiskava zaključila konec leta 2017. Sedaj je v pripravi obširna obtožnica zaradi kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril, nedovoljenega dajanja daril po členu in sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje.

V četrti zadevi je bila sodna preiskava uvedena konec leta 2016 zoper deset fizičnih oseb zaradi nadaljevanega nedovoljenega sprejemanja daril, pranja denarja, ponareditve ali uničenja poslovnih listin in preprečitve dokazovanja. Hkrati so bila v sklopu zahteve za preiskavo zahtevana tudi posamezna preiskovalna dejanja zoper pet fizičnih in eno pravno osebo zaradi kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril in pranja denarja, ki so prav tako opravila tekom preiskave. Od leta 2017 v zadevi poteka sodna preiskava, ki je v zaključni fazi.

V teku je tudi več predkazenskih postopkov, ki pa jih zaradi interesov postopka ne komentira.

"Zadeve povezane z zdravstvom se na SDT obravnavajo prioritetno," je zagotovil Furlan.

Ob tem je znova poudaril, da so državni tožilci samostojni, pri čemer so vezani na zakone in ustavo. "Kot vodja SDT nisem mogel posegati v odločitve državnih tožilcev in tega tudi nikoli nisem počel," je še zapisal.

Preiskovalna komisija DZ namreč v končnem poročilu, ki ga je vodja komisija Jelka Godec (SDS) predstavila v petek, vsem ministrom za zdravje od leta 2003 do leta 2016 očita objektivno odgovornost, zdajšnji ministrici Milojki Kolar Celarc pa subjektivno odgovornost. Za Furlana, nekdanjega ministra za zdravje Boruta Miklavčiča in nekdanjega pomočnika direktorja za nabavo v UKC Maribor Petra Weissensteinerja pa komisija pristojnim organom predlaga, naj raziščejo sume kaznivih dejanj.