Tonin: Poslanci imajo pravico vedeti, kaj se je resnično zgodilo

Sprva je bilo predvideno, da bo za zaprtimi potekala le obravnava tajnega dela poročila glede prisluškovalne afere v arbitraži med Slovenijo in Hrvaško, obravnava javnega dela pa naj bi bila odprta za javnost, vendar so se poslanci odločili, da bodo oba dela obravnavali skupaj na zaprtem delu seje.

Predsednik komisije za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami (Knovs) Matej Tonin je po seji poudaril, da je bilo poročilo pripravljeno, ker imajo poslanci pravico vedeti, kaj se je v tem strateško pomembnem projektu za Slovenijo resnično zgodilo. "Iz pravice vedeti pa izhaja dolžnost ukrepati, zato da bomo lahko v prihodnosti zaščitili naše nacionalne interese," je dejal.

Ocenil je, da je bila današnja razprava koristna, po njegovih navedbah je večina poslancev poročilo ocenila kot zelo koristno, saj da zdaj vedo, kaj je šlo narobe – da ni šlo za sistemski problem, temveč za človeško napako.

Tonin je poudaril, da je poročilo prispevek k utrjevanju arbitraže in dokazuje, da je šla vlada Boruta Pahorja iskreno v arbitražni postopek. "V poročilu nam je uspelo dokazati, da zarota zoper Hrvaško ne obstaja. Slovenska vlada in Sova nista načrtovali niti sodelovali pri kršitvah arbitražnega postopka," je povzel.

Kakršno koli spodkopavanje tega poročila v prihodnosti po Toninovem mnenju škoduje slovenskim interesom.

Zatrdil je tudi, da v javnem delu poročila, ki je bil objavljen 11. novembra, ni tajnih podatkov. S tem se je po njegovem mnenju očitno strinjala tudi Sova, saj da jih prvih 17 dni po objavi poročila ni opozorila, da je v njem kakšen tajni podatek."Če bi se resnično zgodilo, da bi nam kakšen tajni podatek ušel, bi nas bila (Sova) primorana opozoriti nemudoma in v sodelovanju z nami čim hitreje odpraviti vse potencialne škodljive učinke," je dejal.

Odzval se je tudi na tožbo nekdanje agentke Simone Drenik, s katero ta zahteva umik poročila. "Knovs ni sodišče, poročilo Knovsa ni sodba, zato Simoni Drenik niso bile kršene nobene pravice. Poročilo predstavlja mnenje poslancev in dokler v tej državi velja svoboda govora, imamo poslanci pravico do svojega mnenja," je dejal Tonin.

Hrvaški odziv na poročilo je bil po njegovem mnenju predvidljiv. "Imajo predvolilno kampanjo in za potrebe te kampanje so tudi napačno in zlonamerno interpretirali javni del poročila," je dejal Tonin.

Spomnimo

Knovs je v javnem delu poročila o prisluškovalni aferi v arbitraži iz leta 2015, ki je bilo objavljeno 11. novembra, obremenil predvsem nekdanjo slovensko agentko Drenikovo, ker da v nedovoljeni komunikaciji z nekdanjim arbitrom Jernejem Sekolcem ni upoštevala zakona o tajnih podatkih in pravil, Slovensko obveščevalno-varnostna agencija (Sova) pa da je na drugi strani izvedla vsa potrebna izobraževanja in usposabljanja vpletenih.

Poleg tega so v Knovsu ugotovili, da so pogovori Drenikove in Sekolca potekali zunaj prostorov zunanjega ministrstva, brez kriptiranih telefonskih povezav in zunaj delovnega časa Drenikove ter tudi brez vednosti zunanjega ministrstva, predsednika vlade in Sove.

Drenikova je obtožbe na svoj račun zavrnila, od DZ pa s tožbo na upravnem sodišču zahteva tudi umik tega poročila, ker da je Knovs presegel svoje pristojnosti in kršil njene pravice v postopku. Poročilo Knovsa je razburilo tudi Sovo, ki je na policijo in okrožno državno tožilstvo podala naznanilo, da je prišlo do večkratnega razkritja tajnih podatkov.

Po drugi strani pa je Hrvaška ocenila, da je Slovenija s poročilom sama potrdila goljufanje v arbitraži, potem ko je zaradi prisluškovalne afere Zagreb enostransko izstopil iz arbitražnega procesa in tudi ne priznava končne razsodbe arbitražnega sodišča. Arbitri so sicer razsodili, da pogovori med agentko in arbitrom niso predstavljali tako resne kršitve, da sodišče ne bi moglo razsoditi.