Sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo ustave glede imenovanja sodnikov

Sprejem sklepa o začetku postopka za spremembo ustave je uvod v drugo fazo postopka ustavno-revizijskih sprememb, ki je skupni projekt koalicije in NSi. Slednja sicer že od vsega začetka svojo podporo umiku imenovanja sodnikov iz parlamenta pogojuje s hkratno spremembo sestave Sodnega sveta. V NSi namreč menijo, da so ključna vprašanja slovenskega sodstva osredotočena v Sodnem svetu, zato so v okviru ustavno-revizijskega postopka zahtevali reformo njegovega delovanja.

Sprejem sklepa o začetku postopka za spremembo ustave je uvod v drugo fazo postopka ustavno-revizijskih sprememb, ki je skupni projekt koalicije in NSi. Slednja sicer že od vsega začetka svojo podporo umiku imenovanja sodnikov iz parlamenta pogojuje s hkratno spremembo sestave Sodnega sveta. V NSi namreč menijo, da so ključna vprašanja slovenskega sodstva osredotočena v Sodnem svetu, zato so v okviru ustavno-revizijskega postopka zahtevali reformo njegovega delovanja.

Predlagane spremembe ustave predvidevajo, da sodnikov na predlog Sodnega sveta ne bi več volil DZ, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa izmed sebe sodniki.

Člani Sodnega sveta bi bili izvoljeni za dobo šestih let in ne bi mogli biti ponovno voljeni. Predsednika pa bi člani izvolili izmed sebe za dobo treh let. Sodni svet bi urejal poseben zakon. Ustavna komisija je konec septembra podprla predlog NSi, da bi za sprejetje tega zakona v DZ morali glasovati dve tretjini navzočih poslancev.

Osnutek ustavnega zakona in stališče ustavne komisije je DZ potrdil s 60 glasovi za in 26 glasovi proti.

Za obrazložitev glasu pred današnjim glasovanjem se je odločil le poslanec SDS Anže Logar, ki je poudaril, da govori v svojem in ne v imenu stranke. Logar je namreč v nasprotju s poslanskimi kolegi v SDS podprl sklep o začetku postopka za spremembo ustave. Kot je poudaril, nima težav s predlogom, da se imenovanje sodnikov iz državnega zbora prenaša na predsednika republike. Meni namreč, da ni pomembno, kdo sodnike potrdi, ampak je pomembno, kdo jih predlaga.

Se pa ne strinja s predlogom sprememb glede odločanja o sestavi Sodnega sveta, ki bi imel po novem 15 članov. Osnutek ustavnega zakona namreč ne predvideva več, da bi DZ izvolil večino predstavnikov Sodnega sveta, temveč le še sedem od 15 predstavnikov, česar pa Logar ne more podpreti, zato je osnutku ustavnega zakona nasprotoval.

Prvak NSi Matej Tonin je odločitev o začetku postopka za spremembo ustave označil kot pomemben korak k apolitičnosti in večji kakovosti sodstva. Sedanji sistem je imenovanje članov Sodnega sveta namreč omogočal le eni politični opciji, današnji začetek postopka za spremembo ustave pa "pelje v smeri", da bo za to potrebno širše politično soglasje, je poudaril.

Po Toninovem mnenju bo to pripeljalo do boljšega izbora sodnikov, na dolgi rok pa tudi do pozitivnih strukturnih sprememb v slovenskem sodnem sistemu. "Ni ključno, kdo potrdi sodnike, ključno je, kdo jih izbira in predlaga v potrditev," je poudaril Tonin.

Predsednik SDS Janez Janša pa je predlog ustavnih sprememb glede Sodnega sveta označil kot nerazumen, saj sodna veja oblasti, ki doslej ni šla skozi resno tranzicijo, v vsakem primeru odloča sama o sebi, je poudaril.

"Če bi bil Sodni svet dejansko sestavljen tako, da ne bi omogočal sodni kasti, da sama sebe regenerira, potem verjetno ne bi bil glavni problem, kdo na koncu podpiše imenovanje sodnikov," je poudaril Janša.