Državni zbor (DZ) je ob obstrukciji poslancev SDS in NSi s 45 glasovi za in štirimi proti v petek pozno zvečer sprejel nov zakon o mednarodni zaščiti. K predlogu so v tretji obravnavi sprejeli še nekaj dopolnil, ki besedilo vračajo na prvotni vladni predlog. Sicer pa se je tudi tokrat razprava vrtela predvsem o tem, ali je treba pogoje za azil zaostriti ali ne.
Po njihovih navedbah je cilj zakona uvedba zakonitih, učinkovitih in hitrih azilnih postopkov, ki dajejo potrebno zaščito državljanom tretjih držav in omogočajo njihovo vključevanje v slovensko družbo. V primerjavi s trenutno veljavnim zakonom med drugim podrobneje in jasneje določa posebna jamstva za prosilce, ki imajo posebne potrebe glede sprejema, in prosilce, ki potrebujejo posebna postopkovna jamstva, podrobneje določa roke za izdajo odločitve na prvi stopnji ter jasneje opredeljuje institut nedopustne prošnje.
Prav določba o primerih, v katerih je lahko prošnja za azil nedopustna in se zavrže, je bila v zakonodajnem postopku med tistimi, ki je izzvala največ razprave in se je skozi postopek tudi spreminjala. Del opozicije je že od začetka nasprotoval temu, da je prošnja lahko nedopustna, če prosilec prihaja iz države, ki se šteje za varno tretjo državo. Koalicija in drugi del opozicije pa sta se v postopku zavzela še za ostrejšo rešitev, na matičnem odboru so podprli dopolnilo k 51. členu, po katerem bi bila lahko prošnja nedopustna tudi v primeru, če prosilec v Slovenijo vstopi iz članice EU. Z dopolnilom koalicijskih strank v tretji obravnavi pa so to določbo črtali, tako da zakonsko besedilo ostaja takšno, kot ga je prvotno predlagala vlada.
Zaplet zaradi črtanja člena, po katerem bi bila prošnja za azil nedopustna v primeru, če prosilec v Slovenijo vstopi iz članice EU
Podoben zaplet in razplet sta se odvila tudi v primeru določbe glede zadržanja odločb o zavrnitvi prošnje, če je zoper njih vložena tožba. Večina na odboru je sprva podprla dopolnilo k 70. členu, po katerem tožba zoper zavrnilno odločbo v pospešenem postopku le-te ne bi zadržala, z v petek sprejetim dopolnilom na predlog SMC, DeSUS in SD pa so določbo vrnili na prvotni predlog, ki zadržanje odločbe predvideva tudi v primeru zavrnilne odločbe v pospešenem postopku.
Poslanci SDS in NSi so se za obstrukcijo odločili tik po tem, ko ni bilo sprejeto dopolnilo k 51. členu na predlog SDS, po katerem bi v zakonu vendarle obdržali določbo o nedopustnosti prošnje v primeru, če prosilec v Slovenijo vstopi iz članice EU. Pri tem so izpostavljali, da je tako dopolnilo v predhodnih obravnavah zagovarjala tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar.
V razpravi so poudarjali, da ni razloga, da bi morala Slovenija sprejeti migrante, ki jih denimo Avstrija in Nemčija zavračata, in da si migranti ne morejo izmišljevati in prošenj vlagati "enkrat v Nemčiji, enkrat v Avstriji in enkrat v Sloveniji". Opozorili so, da lahko število migrantov pri nas naraste, če s predlagano določbo tega ne omejimo.
V drugem delu opozicije, v ZL, pa so nasprotno opozorili, da imamo pri nas eno najstrožjih zakonodaj in da novi zakon krši mednarodno pravo. Violeta Tomić (ZL) je tako denimo poudarila, da je koncept varnih držav v nasprotju z Ženevsko konvencijo, in opozorila tudi na ukinjanje enkratne pomoči prvi mesec po pridobitvi mednarodne zaščite.
Lilijana Kozlovič (SMC) je izrazila nestrinjanje s stališčem ZL, da imamo pri nas najstrožjo zakonodajo. Ta je po njenih besedah usklajena z mednarodnimi predpisi. Poslanci iz koalicijskih DeSUS in SD se v razpravi niso oglasili. Iz opozicijskih vrst pa je bilo tudi več postopkovnih predlogov, da bi sejo prekinili in z njo nadaljevali po pridobitvi vladnega mnenja, s čimer se večina ni strinjala. Seja je bila sicer prekinjena dvakrat za pol ure.
Na krčenje pravic v novem zakonu so v zakonodajnem postopku ob ZL opozarjali tudi v številnih nevladnih organizacijah. V Amnesty International Slovenije so tudi ob tretji obravnavi zapisali, da zakon predstavlja velik korak nazaj na področju zagotavljanja posameznikovih pravic pri dostopu do mednarodne zaščite. Med drugim nasprotujejo uporabi pojma varna država, saj se mora po njihovih navedbah o posameznikovi prošnji za mednarodno zaščito vedno odločati ob obravnavi posameznikovih individualnih okoliščin.
