Državni tožilec, ki je krivo pričal v prid sinu, izgubil službo

Vlada je na predlog ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča razrešila dolgoletnega mariborskega tožilca Borisa Marčiča, ki je, bil zaradi krive izpovedbe pravnomočno obsojen na šestmesečno pogojno zaporno kazen in je že od sredine januarja v suspenzu. Marčič je bil namreč obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Vlada ga je razrešila v skladu z zakonom o državnem tožilstvu, potem ko sta mu generalni državni tožilec Zvonko Fišer in državnotožilski svet posredovala mnenji o osebni neprimernosti.

Na vrhovnem državnem tožilstvu so pojasnili, da je Fišer v mnenju navedel, da pravnomočna obsodba za krivo izpovedbo v sodnem postopku kaznovalne narave predstavlja okoliščino, zaradi katere tožilec, kljub njegovi siceršnji dolgoletni in uspešni tožilski službi, osebnostno ni več primeren za opravljanje tožilske funkcije.

Marčič se je na sodišču znašel, ker je v primeru prometnega prekrška njegovega sina marca 2010, ko naj bi v Mariboru prehiteval v škarje, kot priča potrdil sinove nasprotne trditve, policisti pa trdijo, da Marčiča sploh ni bilo z njim v avtomobilu. Medtem je sicer domnevni prekršek sina že zastaral.

Za nekatere medije je Maričič še pred suspenzom med drugim povedal, da je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve pravice do obrambe. Suspenz je pričakoval, čeprav se mu ne očita, da je kaznivo dejanje storil v povezavi z njegovo službo.

Vodil tudi odmevne primere

Medtem je že izgubil mesto vodje gospodarsko-kazenskega oddelka na mariborskem okrožnem tožilstvu, sicer pa je v svoji tožilski karieri vodil nekatere odmevne sodne pregone. V preteklosti se je lotil zdaj že pokojnega propadlega Dadasovega poslovneža Davorina Sadarja, v zadnjem času pa tudi nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja.

Na vrhovnem tožilstvu so še pojasnili, da je iz podobnih razlogov v zadnjih letih funkcijo državnega tožilca izgubilo pet tožilcev. Nekaterim izmed njih je mandat prenehal tudi formalno iz teh razlogov, drugi pa so se tik pred tem tožilski službi odpovedali sami.

Ob dejstvu, da skupno število vseh državnih tožilcev v tem času ni presegalo 190, ti podatki dokazujejo, da sistem ugotavljanja in uveljavljanja odgovornosti v tožilski organizaciji, v nasprotju z nekaterimi posplošenimi in napačnimi ocenami, učinkovito deluje, so še dodali na vrhovnem tožilstvu.