Kovšca: Moja prednost je sposobnost dialoga z različnimi stranmi

Novoizvoljeni državni svet je na današnji ustanovni seji za svojega predsednika izvolil predsednika Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana – Bežigrad Alojza Kovšco, za katerega je glasovalo 21 svetnikov. Protikandidata sta bila podžupan Črnomlja Samer Khalil in koprski župan Boris Popovič, prvi je zbral devet glasov, drugi pa štiri.

Vsi trije kandidati so bili državni svetniki že v prejšnjem mandatu. Kovšca je v nagovoru opozoril na "veliko dodano vrednost" državnemu svetu (DS), ki se kaže v neposrednem zastopanju interesov lokalnih skupnosti in strokovnih interesov. Po njegovem mnenju bo imel DS toliko vloge v družbi, kolikor si jo bo sam vzel. Dodal je, da veliko priložnost vidi v krepitvi komunikacije med svetniki in poslanci na ravni delovnih teles.

Do izvolitve predsednika je sejo vodil najstarejši svetnik – v tem mandatu je to direktor Zavoda invalidskih podjetij Boris Šuštaršič. Sicer sta novoizvoljenim svetnikom pozdravne besede namenila predsednik DZ Milan Brglez in dosedanji predsednik DS Mitja Bervar. Pri tem se je Brglez zavzel za krepitev sodelovanja med DZ in DS.

Svetniki bi se morali po Brglezovih besedah čim bolj dejavno in konstruktivno vključiti v zakonodajno razpravo in nasploh v delo DZ: "Državni zbor, če si želi sodelovanja, ne sme udejanjiti stvari na način, ki bi sodelovanje onemogočale. Sočasno pa državni svet, če si želi sodelovanja, ne sme - če se tako izrazim - nagajati državnemu zboru."   

'Naš ugled je odvisen predvsem od rezultatov dela'

Kovšca je v izjavi novinarjem spomnil, da pripada desnemu političnemu polu. Verjame pa, da je na način, na kakršen zastopa interese, možno prisluhniti tako levici kot desnici ter najti kompromis.

DS je po njegovih ocenah že doslej pokazal, da so lahko zelo različni interesi na kulturen način in v strpnem dialogu izkazani v skupnem mnenju. Tako svojo vlogo vidi v iskanju kompromisa predvsem pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami.

"V Sloveniji smo se podali na pot vulgarne in izključujoče politike, ki je politika etiketiranja in nespoštovanja drugače mislečih. Tega doslej v DS še nismo doživeli in moja temeljna naloga je, da to ohranim ter tak način delovanja poskušam promovirati tudi kje drugje," je povedal.

Kovšca je sicer ocenil, da je DS že drugi dom parlamenta, ne le po svoji ustavni funkciji, ampak tudi po delu državnih svetnikov. "V DS govorimo o legalnih in legitimnih interesih. Če bi ga jemali zgolj kot lobistično telo, ki zagovarja parcialne interese, bi imeli napačno stališče," je posvaril. Nenazadnje gre po njegovih besedah za to, da se ti interesi v DS postavljajo na isti imenovalec.

"DS ni treba razumeti kot tekmovalca nasproti DZ. Naš ugled je odvisen predvsem od tega, kako kakovostno bomo zastopali naše interese, torej od rezultatov dela," je prepričan Kovšca. Spomnil je na možnost veta, ki pa po njegovem mnenju ni bil državnemu svetu pisan na kožo, saj so si želeli vsebinske razprave in spreminjanja zakonov.

"Naš ugled bo zrasel tisti trenutek, ko bomo partnerji v zakonodajnem postopku. Ne taki, ki izsiljujejo s svojimi zakoni, pač pa partner, ki pomaga pri vzpostavljanju boljše zakonodaje," je ocenil Kovšca. Tako je napovedal, da si bo prizadeval za vzpostavitev stika med predstavniki DS v okviru komisij in predstavniki DZ v matičnih odborih.

Kovšca je pojasnil, da je pred izvolitvijo za predsednika DS nagovarjal tako tiste z leve kot z desne politične strani. Po njegovih ocenah pa so bili pri nabiranju glasov po eni in po drugi strani ključni kolegi iz skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter gospodarstva, ki so ga podprli. "Zaznali so moje temeljne usmeritve in ovrednotili moje dosedanje delo," je prepričan.