Državni svetniki z vetom na pokojninsko reformo

Državni svet je na današnji izredni seji z 22 glasovi za in 12 proti izglasoval odložilni veto na pokojninsko reformo. Tako so podprli predlog interesne skupine delojemalcev in svetnika Mihaela Jenčiča, ki sta podala predlog za veto in pri tem poudarila, da ne bo zagotovil vzdržnosti pokojninske blagajne in dostojnih pokojnin. To pa pomeni, da bo moral državni zbor o zakonu še enkrat odločati in bo veljaven, če ga bodo poslanci državnega zbora sprejeli z absolutno večino. Sicer je že pri zadnjem glasovanju v DZ zakon dobil podporo večine vseh poslancev. Pretekli teden ga je namreč podprlo 49 poslancev, proti pa jih je bilo 35. Reformo je podprla tudi opozicijska stranka SLS, proti pa je bil koalicijski DeSUS.

"Zakon je krivičen do velike večine delavk in delavcev, ki ne bodo zmogli izpolniti zaostrenih pogojev," je poudaril vodja interesne skupine delojemalcev Dušan Semolič. Po predlogu sindikatov bi moralo 40 let pokojninske dobe za moške zadostovati za starostno pokojnino brez odbitkov, je dejal. Podaljševanje pokojninske dobe na 43 let za moške in 41 let za ženske, kot predvideva zakon za primer, če bi se moški želeli upokojiti pri 60 letih starosti in ženske pri 58 letih, bo imel posledice za zdravje delavk in delavcev, je poudaril.

Sindikati se ne bojijo ustavne presoje

Minister za delo Ivan Svetik je opozoril na raziskavo Ekonomske fakultete, po kateri zakon zagotavlja vzdržnost pokojninske blagajne za naslednjih 10 do 15 let in višje začetne pokojnine. Poudaril je, da si je vladna stran prizadevala doseči konsenz s socialnimi partnerji. Vendar je bilo pogajanja na neki točki treba končati. Vlada je navsezadnje tista, ki je odgovorna za delujoči pokojninski sistem, je opozoril.

Semolič je kasneje poudaril, da se sindikati ne bojijo ustavne presoje referendumske pobude, ki jo je Svetlik napovedal. K temu se bo vlada po njegovih besedah verjetno zatekla tedaj, "ko se bo prestrašila glasovanja in bo negotova, vendar to ni več v naših rokah".

Kaj pa mladi?

Državni svetniki so se do predloga za veto opredeljevali različno. Tako je Bojan Pepič iz interesne skupine delodajalcev dejal, da so se v skupini strinjali, da je določena sprememba pokojninskega sistema nujna, in se odločili, da veta ne podprejo. Iz te interesne skupine prihaja tudi Branimir Štrukelj, ki je postavil vprašanje, zakaj problem mladih za evropske vlade ni tako resen, kot so pokojninske reforme. "Recesije so vedno priložnost za to, da se napadejo pridobitve socialne države," je menil.

Član interesne skupine lokalnih interesov Jernej Lampret je menil, da ni bilo dovolj obveščanja o reformi. Uvajanje v ta sistem je prehitro, je dejal. Andrej Rus prav tako iz te interesne skupine pa je menil, da ne bi smeli nasedati tistim, ki skušajo vsak trenutek izkoristiti za zrušitev vlade.

"Pokojninska reforma manjše zlo"

Po besedah svetnika Jožeta Mencigerja iz interesne skupine negospodarskih dejavnosti imamo v danih okoliščinah dve možnosti – ali še zmanjševati pokojnine ali podaljševati pokojninsko dobo. Slednje je manjše zlo, zato je napovedal glasovanje proti predlogu za veto. Državni svetnik Boris Šuštaršič iz iste skupine pa je povedal, da imajo delovni invalidi še vedno številne pripombe med drugim glede invalidnine, ki so iz pokojninskega prenesene v socialni sistem.

Drago Ščernjavič iz interesne skupine delojemalcev je dejal, da je vse bistvo v tem, da smo se preveč zadolžili in da je nastal "orjaški dolg". Predlagano podaljševanje obdobja za izračun pokojninske osnove pa bo znižalo pokojnino v vsakem primeru, je dejal. Izračuni, ki jih predstavlja vlada, so po njegovih besedah izjemno zavajajoči.