Veto na azbestni zakon

Državni svetniki so na današnji izredni seji z 29 glasovi za in nobenim proti izglasovali odložilni veto na zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom. Državni zbor bo tako moral o zakonskem besedilu odločati še enkrat, najverjetneje že na rednem marčevskem zasedanju.

Dosedanji zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje je tudi kategoriji prebivalcev, ki so dejansko prebivali ali so opravljali določeno dejavnost v okolici poslovnih prostorov družb, kjer se je predeloval ali skladiščil azbest, že zagotavljal širše pravice. Te pa niso v celoti prenesene v sprejeti zakon, je pojasnila predsednica komisije za gospodarstvo Marta Turk.

Državni svet meni, da bi moral zakon širše urejati azbestno problematiko v Sloveniji. Na podlagi raziskav o žariščih bolezni bi se morale dolgoročno zagotoviti zadovoljive rešitve v interesu ljudi, za katere se je ali pa se še bo ugotovilo, da so prizadeti zaradi posledic izpostavljenosti škodljivemu vplivu azbestnega prahu.

Enake pravice za vse obolele

Bolezen bi morala biti priznana vsem obolelim, ki zbolijo za katero od bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, ne glede na čas izpostavljenosti in gostoti vlaken, ki so jim bili oboleli izpostavljeni, ter ne glede na to, koliko časa je poteklo od začetka izpostavljenosti azbestnemu prahu. Z azbestom pogojena obolenja se pri obolelih namreč pojavijo izključno zaradi izpostavljenosti azbestu, ne glede na gostoto in časovno izpostavljenost azbestu ter ne glede na čas, ki je potekel od začetka izpostavljenosti. Drugih vzrokov, ki bi pri obolelih lahko povzročili razvoj takega obolenja, pa ni.

Državni svet je mnenja, da bi morala biti pravica do predčasne upokojitve vezana izključno na invalidnost II. oz. III. kategorije zaradi poklicne bolezni iz 4. člena zakona, ne pa tudi na pogoj, da delavec doseže najmanj 25 let pokojninske dobe in 50 let starosti, saj se bolezni lahko pojavijo že po 10 oziroma 15 letih od prve izpostavitve azbestu.

Treba bi bilo omogočiti tudi pravico do odškodnine dedičem pokojnih oseb, katerih smrt je posledica izpostavljenosti azbestu. Smrtnost zaradi rakavih obolenj na pljučih se namreč pojavlja že pri starosti okoli 35 let in v takih primerih gre lahko tudi za starše šoloobveznih otrok, še meni državni svet.

Sindikat: Zakon je slab

Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom, ki ga je državni zbor sprejel minuli teden, je slab, ni bil usklajen s socialnimi partnerji in zdravstveno stroko ter je naravnan proti tistim, ki obolevajo zaradi azbesta, so prepričani v medvoškem sindikatu azbestnih bolnikov. Predsednik sindikata Dragan Djukić zato pričakuje, da bo Državni svet na zakon izglasoval veto, ob vnovični obravnavi pa bi ga Državni zbor z dopolnili popravil. Z morebitnimi predlaganimi dopolnili bi po Djukićevih besedah prišli do sprejemljivega zakona. "To se ni zgodilo, saj so poslanci koalicije z redkimi izjemami glasovali proti tehtnim in argumentiranim predlogom."

Brez odgovora

Predsednik medvoškega sindikata je zavrnil trditve vlade pred sprejetjem novega zakona, da se stari azbestni zakon iz leta 1996 še vedno izvaja. Nekaj članov je namreč posredovalo svoje prošnje interdisciplinarni komisiji za ugotavljanje poklicnih bolezni, a niso prejeli nikakršnega odgovora.

Zavajanje?

Trditve generalnega direktorja direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marka Štrovsa, da je vlada za izvajanje zakona namenila 15 milijard tolarjev proračunskega denarja, pa Djukić označuje za spretno zavajanje. Štrovs namreč ni povedal, da je šlo za izvajanje zdravstvene in socialne problematike azbestnih bolnikov le pet milijard tolarjev, preostalo pa za prestrukturiranje gospodarskih družb. Največ denarja je bilo porabljenega za sanacijo Salonita Anhovo, čeprav je azbest uporabljalo več kot 309 podjetij z več kot 23.000 delavci. V drugih krajih se azbestnih bolezni sploh ni odkrivalo in ugotavljalo, pravi Djukić.

Predsednik medvoškega sindikata svoje trditve argumentira tudi z aktivnostmi tega sindikata, ki je v slabem letu dokazalo, da je več kot 25 njihovih članov obolelih in 15 na novo verificiranih. V Medvodah pa je desetletja veljalo, da sta največ dva obolela zaradi izpostavljenosti azbestu.

Pred kratkim so sindikat azbestnih bolnikov ustanovili tudi v Ljubljani. Kot je pojasnil njegov predsednik Brane Praznik, je namreč tudi v Ljubljani izjemno veliko delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu, predvsem v številnih gradbenih podjetjih.