Državni svetnik zaradi nevestnega dela kazensko ovadil Šarca in Zajca

Na pobudo državnega svetnika Branka Tomažiča sta se v četrtek, 8. avgusta, na izredni seji sestali Komisija DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Komisija DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na sejo so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavoda za gozdove, Lovske zveze Slovenije in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.

Po daljši razpravi so državni svetniki, da se pereča problematika upravljanja z velikimi zvermi rešuje prednostno, učinkovito in hitro brez glasu proti sprejeli paket sedmih sklepov. Ob zagotavljanju večje varnosti državljanov in njihovega premoženja državni svetniki predlagajo, da pristojna ministrstva in inštitucije podrobno ocenijo dejansko stanje na terenu in predlagajo učinkovitejše ukrepe, ki bodo omogočili boljše upravljanje z velikimi zvermi.

Državni svetnik Branko Tomažič je zaradi po njegovem mnenju nevestnega dela v službi po 258. členu Kazenskega zakonika zoper resornega ministra Simona Zajca in predsednika vlade Marjana Šarca danes podal tudi kazensko ovadbo. Očita jima nevestno in ne dovolj ažurno delo pri izvajanju interventnega zakona. 

"Ovadba je popolnoma neutemeljena in ne temelji na dejstvih. Vlada aktivno pristopa k razreševanju vprašanj in dilem, ki se pojavljajo zaradi prevelikega števila medvedov in volkov v naravi," so se za STA na ovadbo odzvali v kabinetu predsednika vlade.

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zahtevata hitrejše in učinkovitejše izvajanje Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave ter pripravo zakonskih in podzakonskih aktov, ki bodo odpravili težave operativne narave, ki se pojavljajo ob izvajanju interventnega zakona, zlasti v delu, ki določa lovska območja.

'Ograje za zaščito premoženja pred napadi morajo biti dostopne za vse'

Prav tako so bili državni svetniki večinskega mnenja, da se mora odvzem velikih zveri prioritetno izvajati na območjih, kjer se pojavljajo škode in kjer je moten normalni ritem življenja lokalnega prebivalstva. Pri ocenjevanju višine škode, nastale pri napadu velikih zveri, se mora upoštevati tudi vsa posredna škoda. Ograje za zaščito premoženja pred napadi velikih zveri morajo biti dostopne za vse upravičence, ki te ograje zahtevajo, ne glede na to, ali so že utrpeli škodo zaradi napada velikih zveri ali ne.

Ker ograje niso vedno najprimernejša rešitev, je treba pripraviti predlog dodatnih tehničnih rešitev, ki bodo prilagojeni posameznemu rejcu glede na značilnost reje in konfiguracijo terena. 

Ob razpravi je bilo večkrat opozorjeno, da je trenutno stanje nevzdržno in da bi morali stremeti k vzpostavitvi takšnega števila velikih zveri, kot je bilo v obdobju, ko zaradi števila velikih zveri ni bilo večjih konfliktnih okoliščin v prostoru. Ob podpisu Bernske konvencije je bilo v strokovni študiji pojasnjeno, da lahko v Sloveniji živi od 400 do 600 medvedov, kljub temu pa je njihovo število v zadnjih letih vztrajno raslo (po ocenah danes v Sloveniji živi okrog 1200 medvedov in 100 volkov). "Dejstvo je, da Slovenija ne zdrži takega števila zveri na svojem območju, zato je tudi vse večje število napadov volkov in medvedov, ki pustoši tako divjad kot tudi drobnico. Škoda na tem območju je vse večja in treba jo je odpraviti, preden bodo posledice še hujše," so se strinjali prisotni na seji. 

Prav tako so bili odločni, da se velike zveri ne smejo pojavljati na območjih, kjer jih v preteklosti ni bilo. 

Lovci: odstrela volkov ni mogoče izvesti čez noč

Lovska zveza Slovenije medtem zavrača očitke, da lovci ne izvajajo odstrela volka. Ob sedanjih strogih pogojih iz interventnega zakona, ki lov dovoljujejo le nekaj lovskim družinam, je nemogoče pričakovati, da bo odstrel izveden čez noč, so poudarili. Arso je izdal tri dovoljenja za odstrel volkov, lovcem pa je uspelo odstreliti le enega.

Kot so v sporočilu za javnost poudarili v Lovski zvezi Slovenije, je lov na volka zelo zahteven. Zver se lahko premakne na območja tistih lovskih družin, ki nimajo dovoljenja za lov in ga v tem času ne morejo loviti, so dodali. Vsem rejcem drobnice priporočajo, da se povežejo s starešinami in gospodarji lovskih družin ter jih redno obveščajo o premikih volkov ter z informacijami pripomorejo k uspešnemu odstrelu v okviru interventnega zakona.

Od pristojnega ministrstva pričakujejo, da bo spremenilo politiko odstrela volka in jo organiziralo tako, kot se je izvajal do prekinitve, ki jo je povzročila odločitev upravnega sodišča. Rešitev vidijo v aktivnem dolgoročnem strokovnem upravljanju z velikimi zvermi. "Od političnih odločitev in intervencij raznih ministrov ne bodo imele koristi ne živali ne narava ne lovci," so še poudarili.