Tanko Virantu: Če niste sposobni zagotoviti dela v skladu s predpisi, je bolje, da dobimo novo vodstvo

Državni zbor je z 41 glasovi za in 37 proti ustavil postopek za spremembo ustave, s katero bi ukinili državni svet (DS). Predlog za ukinitev DS so podprli v koalicijskih SDS, Državljanski listi, DeSUS in NSi, ker pa niso zbrali glasov dveh tretjin vseh poslancev, podpora ni zadostovala za spremembo ustave.

Največja parlamentarna stranka Pozitivna Slovenija ukinitvi državnega sveta nasprotuje. Čeprav je razpravo obstruirala, pa so poslanci PS sodelovali na glasovanju in glasovali proti. Proti predlaganim ustavnim spremembam so bili tudi v koalicijski SLS, večinsko pa tudi v SD. Poslanec SD Borut Pahor je glasoval za ustavno spremembo.

Predlog za ukinitev DS je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim predsednikom Državljanske liste (DL) in državnega zbora Gregorjem Virantom. Kot je ponovil ob predstavitvi predloga, je ta institucija nepotrebna, med argumenti za njeno ukinitev pa je navedel poenostavitev zakonodajnega postopka in političnega sistema pa tudi prihranek javnih sredstev.

Izpostavil je tudi vprašanje legitimnosti interesov in se vprašal, kako se lahko neka institucija, ki zagovarja parcialne interese delodajalcev, delojemalcev, lokalnih skupnosti ..., postavi nad odločanje poslancev državnega zbora. Ob tem je dodal, da se zaveda slabosti strankarskega sistema.

Ker so poslanci predlog za spremembo ustave, ki predvideva ukinitev DS, zavrnili, v tem mandatu o vsebinsko istem predlogu ne morejo več glasovati. Letos se sicer izteče mandat DS, zato bodo potrebne volitve v ta organ.

Kavčič: Upam, da se bo praksa zatiranja sedaj prekinila

Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je zadovoljen, da bo DS lahko v prihodnjem mandatu nadaljeval z delom in upa, da se bo "praksa zatiranja DS prekinila". 

Državni svet je po njegovem mnenju težko opravljal svojo funkcijo vse od svoje ustanovitve naprej. To je škoda, pravi, saj je državni svet po njegovem prepričanju pokazal, pri čem je lahko koristen.

Kavčiča je v obravnavi predloga za ukinitev DS posebej presenetilo, kako "malo je bilo prisotnega znanja in pripravljenosti, da preučijo protiargumente državnega sveta". Spomnil je, da je državni svet pripravil obsežno gradivo z argumenti proti ukinitvi tega organa.

Ob poslušanju razprave večine poslancev na ustavni komisiji DZ in danes v razpravi pa je ugotovil, da "ne berejo, ne vedo, ne znajo in niso pripravljeni odprto prisluhniti protiargumentom". Na srečo pa je bilo po njegovih besedah število poslancev, "ki delajo in razmišljajo drugače, v tem primeru dovolj veliko". Zato tudi upa, da začenjajo novo obdobje boljšega sodelovanja med državnim zborom in državnim svetom.

Ta sklic državnega sveta se sicer izteka, ob koncu leta bodo nove volitve. Kavčič o svoji vnovični kandidaturi še ni odločen. "Kategorično ne morem zanikati, da bi bil pripravljen v tej smeri razmišljati, vendar se zaenkrat tej ideji nisem poglobljeno posvečal," je dejal in dodal, da so se tudi lokalne okoliščine bistveno spremenile.

Jože Tanko protestiral

Po glasovanju o predlogu za začetek postopka za spremembe ustave pa je prišlo do zapletov. Ker so poslanci Pozitivne Slovenije sodelovali pri glasovanju kljub obstrukciji razprave, je protestiral vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, ki je prepričan, da to ni v skladu s parlamentarnim poslovnikom. "Če niste sposobni v DZ zagotoviti dela v skladu s predpisanimi normami, potem je boljše, da ta DZ razpustimo ali pa dobimo novo vodstvo, ki bo sposobno voditi postopke DZ skladno s poslovnikom," je dejal.

Virant pa je po drugi strani poudaril, da nikomur ne more odvzeti pravice do glasovanja.

Zaradi tega zapleta so se tudi poslanci SD odločili, da ne bodo sodelovali pri nadaljnjem glasovanju. Kot je pojasnil vodja poslanske skupine Janko Veber, bodo prepustili koaliciji, "da se dogovori, kako bo delovala, glasovala in upoštevala predsednika državnega zbora".

Če poslanci Pozitivne Slovenije ne bi glasovali, bi bil sicer predlog za začetek postopka ustavnih sprememb sprejet, saj za to zadoščajo glasovi dveh tretjin navzočih poslancev. Kljub temu je malo možnosti, da bi v tem primeru do spremembe ustave tudi dejansko prišlo, saj je za sprejem akta o spremembi ustave potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev.