Državni svet izglasoval veto na novelo zakona o lekarniški dejavnosti

Prejšnji teden je sicer novela v glasovanju v DZ dobila podporo 47 poslancev. 

Odločanje o odložilnem vetu na novelo zakona o lekarniški dejavnosti je predlagala interesna skupina delodajalcev. Razloge je na seji državnega sveta predstavil njen vodja Igor Antauer. Pojasnil je, da veljavni zakon prepoveduje t. i. vertikalne lastniške oz. kapitalske povezave v obe smeri, kar pomeni, da ne moreta biti kapitalsko povezana veletrgovec z lekarnami in lekarne ne z grosistom.

Tako izvajalci lekarniške dejavnosti ne smejo ustanavljati, voditi ali nadzirati pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali prometa na debelo z zdravili. Pravne osebe, ki opravljajo dejavnost prometa z zdravili na debelo, pa ne smejo imeti v lasti deležev v kapitalu ali drugih naložb v pravnih osebah, ki opravljajo lekarniško dejavnost.

Če bo obveljala novela, pa bo za pravne osebe, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali prometa na debelo z zdravili, ostala prepoved ustanavljanja pravnih oseb, ki opravljajo lekarniško dejavnost. Prav tako "organizacije", katerih temeljna dejavnost je dobava zdravil, še vedno ne bi smele ustanavljati zasebnih lekarn. Takšno organizacijo bi lahko ustanovil le javni lekarniški zavod ali samoupravna lokalna skupnost, je povzel Antauer.

Po mnenju interesne skupine se s tem vzpostavlja neenakopravnost deležnikov na trgu in krši ustavno določeno svobodno gospodarsko pobudo. Opozarjajo tudi, da taka ureditev v neenak položaj postavlja manjše lokalne skupnosti, ki ne bodo zmožne zagotoviti virov za ustanovitev in delovanje lastne organizacije za preskrbo z zdravili.

Za opravljanje trgovanja z zdravili na debelo registriranih 415 podjetij, trg dobave obvladujejo zgolj štirje dobavitelji

Predlog za veto je podprla tudi komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, medtem ko interesna skupina lokalnih interesov stališča o tem ni sprejela, ampak so sklenili počakati na predstavitev argumentov na seji, na podlagi katerih se bo potem vsak svetnik odločil, kako bo glasoval.

V imenu predlagateljev novele je Dušan Verbič (SMC) pojasnil, da je v Sloveniji za opravljanje trgovanja z zdravili na debelo registriranih 415 podjetij, trg dobave zdravil pa obvladujejo zgolj štirje dobavitelji, dva tuja in dva slovenska.

Poudaril je, da se mora ohraniti vsaj minimalna konkurenca med dobavitelji, saj bi prenehanje delovanja dveh na trgu pomembnih slovenskih dobaviteljev, mariborskega Farmadenta in ljubljanskega LL Grosista, pomenilo, da imamo zgolj še tuje dobavitelje zdravil in "popolno odvisnost od tujcev". Tujcem pa bi v celoti ostali tudi dobički. Gre za javni interes, je ocenil Verbič.

Državna sekretarka z ministrstva za zdravje: Gre za izrazito lobističen zakon

Po besedah državne sekretarke z ministrstva za zdravje Alenke Forte pa črtanje področja povezav vodi v deregulacijo lekarniške dejavnosti, saj na koncu lastništvo določa ekonomsko poslovanje.

Pri tem je glede prejšnji teden sprejete novele ocenila, da gre za izrazito lobističen zakon. V interesu dveh mestnih občin je, da zadržita status, kot ga imata, kar zadeva lastništvo grosistov, je dejala in izpostavila, da bi ob prenosu lastništva iz javnega lekarniškega zavoda na ustanoviteljico, ostal vpliv, ki ga želijo preprečiti. "Lastnik, torej mestna občina, bi na zaposlene v lekarnah lahko vršila pritisk za večjo prodajo določenih zdravil," je pojasnila državna sekretarka.

Nasprotno pa je Dejan Crnek, sicer podžupan Mestne občine Ljubljana, ocenil, da je videti, kot da delujejo lobistično vsi tisti, ki želijo prepovedati nadaljnje delovanje dveh podjetij, ki sta prepredeni tudi s slovenskim znanjem in slovenskimi ljudmi.