Državni svet ni podprl družinskega zakonika

pajtlerblanka 18.03.2010, 19:54 ne vidim težave v tem. Če hočeš lahko danes "posvojiš" na daljavo afriškega otroka in mu plačuješ šolanje. Lahko si "skrbnik" v nekaterih domovih otrokom (kao, teta ali stric) in jim finančno pomagaš. Vse polno je teh oblik pomoči. Sama se veliko ukvarjam pomočjo potrebnim ljudem, ni mi tuje sočustvovanje in tudi materialno, če le lahko priskočim na pomoč. Zato pa si tudi lahko dovolim nekatere opazke, žal jih mnogi razumejo napačno. Ali pa nisem dovolj jasna.

eur 18.03.2010, 20:52 Žal mi je, če se narobe razumeva. Sem heteroseksualka z dvema na pol odraslima sinovoma, urejeno družino, dvema mačkama, vrtom in hišico na obrobju Ljubljane. Videti je idealno, ne? Nikakor nisem prizadeta osebno in mi je žal, če sem tebe prizadela, (Oprosti, če ti rečem ti, to je tukaj navada, sicer pa se zahvaljujem za izkazano spoštovanje z vikanjem). Zelo vesela bi bila daljšega pogovora in razgovora, kajti moj namen ni bil nikogar užaliti, le določene življenjske izkušnje so me napeljale na izražanje spodaj zapisanih misli. Predvidevam, da si mlajša generacija in to še celo zelo subtilen. Če te post še doseže, se mi brez obveznosti lahko oglasiš na dolinakraljev@gmail.com rada bom poklepetala.

Folk, pojma nimate, kaj pomeni normativna, formalna ureditev v DZak in kaj pomeni dejanski realen postopek posvojitve. Z vidika človekovih pravic - nediskriminacije & enakosti pred zakonom - je EDINA možna popolna izenačitev homo in hetero parov. Saj pač spolna usmerjenost in spol pač ne smeta in moreta biti faktorja / okoliščini za diskriminacijo in neenakost. In DZak to ureja. Dovoljuje homo parom - daje jim MOŽNOST, da se vključijo v postopek posvojitve: se prijavijo in so presojani s strani CSD. In na koncu tudi sodišča. In CSD ter sodišče bosta pač presojala o KORISTI otroka v vsakem posameznem primeru posvojitve. Nobenega avtomatizma ni. In vprašanje je, če bo v doglednem času - glede na mentaliteto v deželi - homo par posvojil tujega otroka v postopku posvojitve v Sloveniji. Npr. Švedska uradno omogoča homo parom posvojitev otrok že od leta 2003, pa baje še ni bilo primera posvojitve s strani gejevskega para (dveh moških). In če kdo mene OSEBNO sprašuje: ne vem, zakaj bi en ali drug par imel prednost: homo ali hetero. Oboji imajo starševski gon in željo po otroku - nuditi mu ljubeče okolje za razvoj. In pač otrok bo posvojen s strani para, ki bo boljši za KORIST otroka. Ne vem, zakaj bi bila želja po otroku s strani hetero para neka prednost? A ni to egoistično gledanje? Da hočeš otroka zase za lastno potrditev - ne pa zato, da ga odrešiš bede in mu nudiš ljubeče okolje za razvoj. Če bo npr. homo par uspel dokazati, da živi v mikrookolju, ki je tolerantno, ne vidim razloga (če je vse ostalo OK), da ne bi mogel posvojiti. Dve ženski ali dva moška. Vsak vam bo povedal, da posvojitev ni zadovoljitev želje - ker nekdo hoče otroka in ga dobi. Posvojitev je proces v katerem se OTROKU najde uradne socialne starše - posvojitelje. In ne obratno. Kdor bo tam na CSD rekel, da hoče otroka posvojiti, ker si pač otroka želi zase za lastno potrditev itd, bo takoj odpadel kot neprimeren. Hetero ali homo. In itak se preverja non-stop - obstaja tudi probacijska doba predno posvojitev postane res uradna. Da vidijo, če vse deluje OK tudi v realnem okolju. To, da se bo otroke delili nekim zafnanim poženščenim histeričnim gejem kot jih vidite v filmih, je znanstvena fantastika. Prazni strahovi. Enaki takim, da na vašega otroka pade avion, ko se igra na domačem vrtu. Če bi realno gledali, ne bi imeli nobenih realnih pomislekov. Tako pa je vse polno predsodkov - temelječih na stereotipih, nepoznavanju, neosnovanem strahu. Zato homofobija. Ne gre za sovraštvo - gre za strah in za reakcije nanj. LGBT osebe in družine niso neki bavbavi. So tako kot drugi: z vsemi vrlinami in manjki. In različni med seboj. Individualni. Eni volijo LDS, drugi SDS. Eni celo v cerkev hodijo. Eni so delavci, drugi profesorji. Itd.

nefretete18.03.2010, 16:14 Vidim, da vas je moj post prizadel in ste postali arogantni. Žal tudi vidim, da vam ni mar za dobro otrok, ampak samo za dejstvo, da HOČETE otroka za vsako ceno, samo zato, da boste kao ENAKOPRAVNI heteroseksualnim parom. Žal to ne gre. V družini, pa naj si bo kakršna koli se vedno gleda V KORIST OTROKA!!! Pa še nekaj: ne poznam nobenega otroka, ki bi ostal sam, na cesti... veliko je heteroseksualnih parov, ki jih ZARADI BOLEZNI ne morejo imeti in jih želijo posvojiti....

lega, tineb se je spet oglasil.torej, veliko, za moje pojme normalnih družin čaka na posvojitev otroka, in ga nekako ne dobijo, ne vem točno zakaj. in sedaj, se dobita dva istospolna, ki zahtevata otroka. in kako boš sedaj ti rešil to zagonetko, ki si tolk odprt in razsoden?

,-----------

SEM ODLOČNO PROTI POSVOJITVAM,,,KER OTROK JE ČLOVEK,NE KOKOŠ,NE KOZA,NE TELE KI KUPIŠ NA SEJMU IN ČE MI NAKLADATE O NEKIH HUDIH LJUBEZNIH KATERE IMAJO LJUDJE ODVEČ.MLATITE SLAMO ČE IMAJO TOLIKO LJUBEZNI,POTEM NEJ POSVOJIJO OTROKE Z NJIHOVIM IMENOM PRIIMKOM,POREKLOM,,NAJ DAJO TEM OTOKOM TOPEL DOM IN ČLOVEŠKO VARSTVO,VENDAR NEJ TI BODOČI LJUDJE VEDO KDO SO,OD KJE SO,,, STE TO ZMOŽNI NAREST, KO SE TAKO HVALITE O SVOJIH ULTRA LJUBEZNIH

Malce se bom oddaljil ... Bom potegnil eno anologijo potem. Danes je medicina tako napredovala. da lahko pač med nosečnostjo ugotovijo, ali bo otrok rojen z defektom oz hendikepom. In se starši lahko odločijo tudi z splav. Mnogi se ne. In rodijo otroke npr z Downovim sindromom, z okrnjenimi udi, distrofične itd. Tem otrokom ni lahko. Družba jih stigmatizira, jih marginalizira. Boste potem obsojali starše, ker so dovolili porod takega otroka in se ne odločili za splav? Jih obtožili sebičnosti? Ker so pohabljenega otroka spravili na svet - in mu bo v življenju vse prej kot z rožicami postlano? Verjetno ne, kajne. In smo pri otrocih iz homo družin - kakorkoli že pridejo v te družine. Ja, družba jim ni naklonjena. Pa to pač ne more biti razlog, da ne smejo obstajati in da se njihove starše obtožuje sebičnosti. In sem spet pri tej izkrivljeni logiki: namesto da bi se ljudje borili za bolj strpno družbo, ki ne bo stigmatizirala in za dobro takih otrok, se raje lotijo zadeva na napačni strani: češ, prepovejmo nekaj, ker je pač to pod udarom stigme. Pa saj ne moreš verjet, kakih "umskih podvigov" so ljudje zmožni. To je pa res sprevrženo. Kdo pa je družba? Vsi posamezniki v njej. Če si bi vsaj vsak drugi človek prizadeval za strpnost in boj proti diskriminaciji in stigmatizaciji, bi bilo za vse lepše in bolje. VSAK lahko pomaga pri tem boju. Tiščanje glave v pesek - v stilu "Bodo stigmatizirani, dajmo jih izolirat." To so nekoč počeli s telesno in duševno hendikepiranimi ljudmi. zapirali so jih v razne zavode - in jih tako "rešili stigme". In družbo "rešili" pred "norci in spakami". Pa se je spremenili do danes. Zakaj? Zaradi tega, ker so si to sami izborili - in ker je del stroke in ozaveščene javnosti stopil na njihovo stran in je prevagalo. Drugače bi še vedno bili izolirani v nekih stavbah daleč od oči "družbe". S homo pari in otroci v homo družinah ni nič drugače. So tukaj in bodo tukaj. Tiščanje glave v pesek ne koristi in je kontraproduktivno. Za vse vpletene. Zato razmislite malo: za soljudi gre. Za njihova življenja. In da bodo čimbolj znosna, lahko poskrbimo tudi mi: da jih sprejmemo medse. Kot del te družbe. In jim pomagamo pri odpravi diskriminacioje in stigmatizacije. Če nam je res mar za soljudi in za otroke ... Ali pa so nas samo polna usta, v žepu pa držimo figo.

Jaz sem tudi proti, za dobro otroka! Pa ne mi zdaj o tem kak lahko vse dobi, mogoče od staršev že, a družba, družba je pereča in mu ne kaže nič dobrega! To je dejstvo! To ni normalno in je zgolj egoistično iz naslova staršev, da bi pač oni meli, čeprav naravno ne morejo producirat.

Malo smo zašli in se ne dotikamo več teme, vendar je vseeno zanimivo, kaj žene ljudi, da dvomijo v posvojitve istospolnih partnerjev. Danes so komentarjo dovolj zmerni, zato vam polagam na srce, kar koli že to pomeni - ukvarjajte se s sabo in svojimi problemi in ne odločajte o tem, kaj je za druge dobro in primernejše. Kar je smiselno in dobro za vas ni nujno da deluje pri nekom drugem.

eur 18.03.2010, 12:54 Ja, razumem kaj hočeš reči, pa te vprašam podobno, kot si ti mene o posvojitvah? Se tebe to kaj tiče? S to "težavico" se bodo ukvarjali prizadeti, tebi načeloma to nič mar! Saj razumeš, kaj hočem reči. Vsi otroci staršem kaj očitajo, samo dodano na seznam. Ne poznam otroka, ki ne bi za kaj krivil svojih staršev. Noben si jih ne izbira. Niti otroci alkoholikov, niti zapuščeni otroci niti srečni in bogati. Večjo možnost pa že imajo, če jih posvoji gejevski par, kot pa da ostanejo sami, še brez tega! Potem pa jim resnično več nič ne ostane. Niti za jamranje.

Pri 25 letih je pustila moža in 2 otroka in šla iskat starše v tujino.

neferete: Izhodišče posta: Otrok se vedno vpraša. Kdo sem? Kdo so moji starši? Iz kje izhajam? Vedno moraš otroku omogočit resničnen vpogled v njegovo zgodovino, mu ponuditi možnost, da ima stike z obema staršema, če si to želi. Npr. dva geja posvojita hčerko. (se recimo z lezbičnim parom dogovorita, da jima ena ženska - kao nadomestna mati rodi otroka) Ko bo punčka v puberteti jo bo zanimalo (če ne že prej) kje je njena mama, zakaj ne živi z njimi, zakaj se ji je odrekla.... Vsekakor ji ne bo vseeno, kljub temu da ji bosta onedva nudila vse na svetu....

jaz.sem.kdorkolihočem.vedno Srečni in veseli smo zate. Kaj še hočeš?

eur 18.03.2010, 12:14 Opravičujem se za posploševanje. Moj namen ni bil prizadeti nekoga, temveč sem izhajala od tam, ko se otrok rodi. Tudi če ste posvojeni (ali posvojitelj) so nam (tudi meni, da ne bo pomote) vcepili ta rodovnik v možgane naši predniki. V resnici gre za Človeštvo. In Ljubezen. Vrednost staršev (bioloških) je v tem, da so nam podarili življenje. Kako naprej, če ne zmorejo/znajo/nočejo itd. ? Z ljubeznijo. Vedno pa seveda boli tisto, česar nimamo. Otresti se moramo teh pomislekov. Nekdo na svetu si nas vendarle želi. Težko odgovorim, ker ne poznam izhodišča tvojega posta. Kdo sem in kam grem?

nefretete Koliko izkušenj imate s posvojenimi otroci? Otrok res sprejme tistega, ki mu hoče pomagati in mu daje toplino, razumevanje, starševsko ljubezen, toda v njegovi psihi pa vedno ostane "zgodovina" bioloških staršev in večno vprašanje: Kdo? Povem vam iz lastnih izkušenj....

Mi smo tisti, ki visimo na otrocih - bomo imeli komu kaj zapustiti, moj rod se nadaljuje (ja, alfa samci, kar na plan!), svojemu otroku bom zapustil bla bla bla... Prav briga jih. Hočejo svoje življenje in prav imajo. Naša naloga je, da jim nudimo vse, da preživijo in da se postavijo na lastne noge, vredni imena Človek. Verjemite, da se znajo veliko bolje spopadati tudi s predsodki, kot pa se mi z njimi obremenjujemo. Jasno, so izjeme, te pa potrjujejo pravilo. Ljubezen je gibalo tega sveta.

eur 18.03.2010, 11:43 > NOBENEMU otroku NI vseeno KDO so njegovi starši!!! Biološki starši so le biološki starši in tega noben otrok NE POZABI. Se ne strinjam. Otrok ne pozabi tega, kar ga naučimo z beseami ali zgledom. To je vse priučeno in vse tiste"kri ni voda" s sentimentalnostjo okrancljane kozlarije so pomembne le zaradi dednih zasnov. Novorojenčku je čisto vseeno, čigavo telo je tisto, ki ga greje, devet mesecev je res bil vajen materinega in mu je najbolj poznano in najbližje, vendar narava in nagon po preživetju poskrbita za to, da sprejme prvega, ki mu lahko ponudi varnost, zavetje, ljubezen in hrano. Vse ostalo je priučeno.

kokr vidm nam tuki nekateri hočjo prodat da če - si za homo zakone in posvojitve, pol si intelektualc in brihtn...če si pa proti si pa en zagaman butl...give me a break homo pametnjakoviči!!!

jaz.sem.kdorkolihočem.vedno _ moj argument ....... oče pijanec odšel kamorkoli že, mati ostala samohranilka z dvema otrokoma (previjala, kuhala, zamenjala žarnico, pletla kitke, vozila na športne aktivnosti, se igrala z nami, brcala žogo, .... pogovarjala, kaznovala,.... hodila v službo,.......),....ali imaš oba starša pa naj bosta to oče ina mama, mama in mama, oče in oče, ali samo oče ali samo mama .... vse se da, se pa otroci na poti odraščanja veliko tudi sami naučijo (v šoli, skozi igro, TV, od prijateljev, ... največ pa od staršev) pomembno je samo, da nismo pristranski, da jih imamo radi, stojimo ob strani, pokažemo širni svet (z vseh zornih kotov), brez predsodkov, ne usiljujemo jim svojega mišlenja, .... to se dogaja zelo zelo pogosto .....problemi so in problemi bodo .....