Državni svet je v zvezi s predlogom družinskega zakonika opravil obširno razpravo tako na delovnih telesih državnega sveta kot na plenarnem zasedanju. Svetniki sicer zakonika niso podprli, a so v svojem mnenju zapisali, da so bila "v razpravi izražena stališča tako različna in medsebojno izključujoča, da jih je nemogoče povzeti v enotno mnenje".
Izključujoča stališča so se nanašala predvsem na vprašanje definicije družine in celotnega spektra možnih posledic predloga zakona v fazi implementacije. DS tako svojemu mnenju prilaga povzetek razprav v DS in v skladu s tem predlagatelju predlaga ponoven razmislek o vsebini predloga zakona.
Za pravice otrok
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je uvodoma poudaril, da zakonik v osrčje postavlja otrokove pravice in koristi vseh otrok, ne glede na to, v kakšni družini živijo. Pri tem izpostavlja istospolne in druge neklasične oblike skupnosti.
Izpostavil je, da v istospolnih skupnostih v Sloveniji že živi kar nekaj otrok. Na izenačevanje istospolnih skupnosti s heteroseksualnimi pa, dodaja, kaže tudi praksa sodišč.
Številne raziskave namreč po njegovih besedah ne potrjujejo, da bi bile te skupnosti problematične v smislu vzgoje otrok. Bolj problematične so na žalost tako imenovane normalne, klasične družine, ko gre za probleme, ki se tukaj pojavljajo, je dejal minister.
Svetniki so pričakovano razpravljali zlasti o pojmovanju družine. Nekatere interesne skupine so dokument podprle, druge ne.
Naravno, nenaravno, tradicionalno sprejemljivo, nesprejemljivo
Svetnik Anton Peršak je v razpravi opozoril na ustavo, ki določa, da so vsi državljani enaki in nobeden ne sme biti diskriminiran. To po njegovih besedah pomeni, da ne bi smelo priti do primerov, ko bi se nekomu odrekalo pravico na podlagi presoje, ali je nekaj naravno ali ne, ali je tradicionalno sprejemljivo ali ne.
Državni svetnik Janvit Golob je pozdravil zakon v delu, kjer ažurira stanja, ki se pojavljajo. Mejna cona pa po njegovem nastopi pri istospolnih skupnostih. "Tu gre ločnica v tradicionalističnih slovenskih vrednotah v konfliktu z liberalističnimi koncepti, ki prihajajo od vsepovsod, a vprašanje je, če je slovenska družba za vse to zrela," je dejal.
Svetnik Boris Šuštaršič je ocenil, da ne pomni tako čustveno nabite razprave v DS. Delovati tako, da se daje v sprejem zakone, ki izvajajo tako silovite čustvene nastope, ni odgovorno početje, je prepričan.
KOMENTARJI (158)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.