Slovenija

'Državne' pokrajine?

Ljubljana, 12. 04. 2006 09.51 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Država bi lahko na pokrajine prenašala svoje pristojnosti, za kar pa jim bi morala zagotoviti potrebna sredstva.

Parlamentarna ustavna komisija bo državnemu zboru predlagala, da začne postopek za spremembo ustave na področju lokalne samouprave, in sicer na podlagi tako imenovanega kompromisnega predloga, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila skupina 72 poslank in poslancev s prvopodpisanim predsednikom DZ Francetom Cukjatijem.

Predsednik DZ France Cukjati je predlagal spremembo ustave s področja regionalizma.
Predsednik DZ France Cukjati je predlagal spremembo ustave s področja regionalizma. FOTO: POP TV

Z novim besedilom 143. člena ustave naj bi nadomestili obstoječo ustavno definicijo pokrajine. Če je bilo doslej občinam prepuščeno, da se za urejanje in opravljanje lokalnih zadev samostojno odločajo o povezovanju v pokrajine, naj bi sedaj določili, da se pokrajine kot samoupravne lokalne skupnosti za opravljanje lokalnih zadev širšega pomena in z zakonom določenih zadev regionalnega pomena obvezno ustanovijo z zakonom. Zakon o ustanovitvi pokrajin, s katerim bi določili tudi njihova območja, sedeže in imena, bi se sprejemal z dvotretjinsko večino navzočih poslank in poslancev. V postopku za sprejem tega zakona pa bi moralo biti "zagotovljeno sodelovanje občin". V novi 143. člen naj bi zapisali tudi, da država z zakonom na pokrajine prenese posamezne naloge iz državne pristojnosti, mora pa jim za to zagotoviti potrebna sredstva.

S spremembami 121. in 140. člena pa naj bi odstranili ovire za prenos državnih nalog v izvajanje pokrajinam. V 121. členu bi namreč črtali prvi odstavek, ki določa, da naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva. V drugem odstavku pa bi bolj na splošno opredelili subjekte, ki lahko dobijo javno pooblastilo za opravljanje nalog državne uprave, ta pooblastila pa bi se lahko dajala ne samo neposredno z zakonom, pač pa tudi z drugim aktom na podlagi zakona. V 140. členu bi odpravili predhodno soglasje občin k zakonu, s katerim bi jim bile v opravljanje prenesene državne naloge. Mora pa jim država zagotoviti potrebna sredstva.

Nedokončana razparava o poslanski imuniteti

Predlagana sprememba 83. člena ustave predvideva, da se procesnopravna (nepoklicna) imuniteta poslanca v celoti odpravi, materialnopravna (poklicna) imuniteta pa se razširi. In sicer tako, da izključuje poleg kazenske tudi odškodninsko odgovornost poslanca in začetek postopka zoper njega za mnenje ali glas, ki ga je izrekel pri opravljanju poslanske funkcije. To pomeni za izrečeno mnenje ali glas ne samo na sejah DZ ali njegovih delovnih teles, temveč širše pri opravljanju poslanske funkcije.

Ustavna komisija je nato nadaljevala razpravo o kompromisnem predlogu za začetek postopka za spremembo 83., 100. in 167. člena ustave, ki predvideva razširitev poklicne in odpravo nepoklicne poslanske imunitete. Kompromisni predlog uživa podporo vseh poslanskih skupin, vendar pa postopek na ustavni komisiji še ni zaključen, saj je strokovna skupina ustavne komisije na predlog poslanske skupine LDS preučila kolizijo določil 63. in 83. člena ustave. Stališče strokovne skupine ni enotno, kar je omajalo podporo LDS in SD.

Skupina 60 poslancev (koalicijskih SDS, NSi, SLS in DeSUS ter opozicijskih SD in SNS) s prvopodpisanim predsednikom DZ Cukjatijem je predlog za začetek postopka za spremembo 83., 100. in 167. člena ustave z osnutkom ustavnega zakona, ki se nanaša na imuniteto poslancev DZ, v zakonodajno proceduro vložila januarja. Predlog je nastal kot kompromis po skoraj letu dni usklajevanj in dogovarjanj o možnih rešitvah s področja poslanske imunitete.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

metatron
12. 04. 2006 12.44
Bravo in še enkrat bravo! Predvsem kar se tiče spremembe 129. člena ustave! Morda bi bilo potrebnih 10 let preizkusne dobe, ne 8!!! Naj se končno sodniške funkcije približajo po odgovornosti in sankcioniranju za nedelo, zabušavanje in pomoč raznim elitam in mafijskim botrom, ostalim slojem prebivalstva! Enakost pred zakonom za vse - POSEBEJ PA ZA TISTE, KI MISLIJO, DA SO BOGOVI, KER SO SODNIKI, PA NISO NE BOGOVI, KOT SODNIKI SO PA NEKATERI MED NJIMI GLOBOKO POD NIVOJEM SVOJE STROKE!!! Reza