Po vseh zapletih končno znano, koga in kje bomo lahko volili

Žreb vrstnega reda sicer opravijo volilne komisije posameznih volilnih enot. Zadnji žreb je bil v nedeljo v volilni enoti Ljubljana Center, saj je tamkajšnja komisija čakala še na odločitev vrhovnega sodišča glede pritožbe predstavnikov liste Andrej Čuš in Zeleni Slovenije. 

Spomnimo, že pred objavljenim potrjenim seznamom se je pojavilo kar nekaj zapletov. Državna volilna komisija je sprva zavrnila listo stranke Andreja Čuša in Zelenih Slovenije v volilni enoti Ljubljana center zaradi dvojne kandidature Milene Babič. Babičeva je bila uvrščena tudi med kandidate stranke SD v volilni enoti Ptuj. Ker pa zakon o volitvah v državni zbor določa, da v primerih, ko volilna komisija ugotovi, da je posamezni kandidat določen na dveh ali več listah kandidatov v isti volilni enoti, ali če državna volilna komisija ugotovi, da posamezni kandidat kandidira na listah v več volilnih enotah, šteje za veljavno kandidaturo tista, ki je bila določena prva. Vodstvo stranke Andrej Čuš in Zeleni Slovenije je na to odločitev DVK vložil pritožbo na vrhovno sodišče, ob tem pa se je oprl na že izrečeno sodbo Evropskega sodišča iz leta 2007, ki je v enakem primeru na ruskih volitvah pritrdilo pritožnikom s pojasnilom, da je bila njihova lista črtana protipravno. Vrhovno sodišče je ugodilo pritožbi stranke in odločilo, da se njihovo kandidatno listo v enoti Ljubljana Center potrdi, a brez kandidatke Milene Babič.

Zapletlo pa se je tudi pri koaliciji Kangler&Primc – Združena desnica ter pri koaliciji Združena levica in Sloga. Vrhovno sodišče ni ugodilo pritožbam njihovih predstavnikov, ki so jim volilne komisije prav tako zavrnile liste zaradi neizpolnjevanja spolnih kvot. Listi Združene levice tako nista uvrščeni na seznam v volilnih enotah s sedežem v Novem mestu in v Kranju, lista Združene levice in Sloge pa v Celju.

Ustavno sodišče zavrnilo pritožbo

Iz DVK so danes sporočili, da senat ustavnega sodišča ni sprejel pritožbe stranke Združena levica - Demokratična stranka dela (ZL-DSD), ki jo je vložila po zavrnitvi kandidatne liste v celjski volilni enoti zaradi premalo moških. V sklepu sodišča so zapisali, da je zakonska določba jasna in določa, da noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki. Zavrnili so tudi navedbe, da je šlo le za formalno pomanjkljivost.

Med desetimi kandidati na listi so bili namreč poleg sedmih žensk trije moški, od katerih je eden kandidiral v dveh okrajih. "Zakonska določba je pomensko jasna in določa spolno nevtralno pravilo: noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki. Razlaga, za katero se zavzema pritožnica, bi pomenila, da bi kvote veljale le za ženske kandidatke, kar pa je prav nasprotno od tistega, kar določa zakonsko besedilo," so zapisali v sklepu senata ustavnega sodišča.

Stranka je v pritožbi tudi zatrjevala, da neizpolnjevanje pogoja spolne kvote pomeni formalno pomanjkljivost in ne vsebinske pomanjkljivosti, kot sta jo opredelili volilna komisija in vrhovno sodišče, ter da razmejitev med formalno in vsebinsko pomanjkljivostjo v sodbi vrhovnega sodišča ni jasna.

V sklepu ustavnega sodišča so zapisali, da je vrhovno sodišče jasno povedalo, "da je podana vsebinska pomanjkljivost zato, ker gre za določitev vsebine liste (kandidatk in kandidatov), ne pa zgolj za izpolnjevanje postopkovnih zahtev za obravnavo liste". Obenem so v sklepu ustavnega sodišča spomnili na eno od odločb iz leta 2008, v kateri je ustavno sodišče sprejelo stališče, da gre za formalno pomanjkljivost takrat, ko ni treba izvesti novih volilnih opravil v kandidacijskem postopku.

V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer, saj mora politična stranka določiti kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. "Zato ne gre za formalno pomanjkljivost, zaradi katere bi morala volilna komisija pozivati k njeni odpravi," so pojasnili. Volilna komisija namreč v primerih formalne pomanjkljivosti predlagatelja liste pozove k odpravi, v primeru vsebinskih pomanjkljivosti pa listo zavrne.

Prav tako po navedbah iz sklepa senata ustavnega sodišča volilna komisija ne sme sama brez izrecne zakonske podlage posegati v kandidatno listo, zato tudi ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da bi lahko volilna komisija sama črtala katero od kandidatk z liste kandidatov. "Glede na navedeno je očitek o kršitvi volilne pravice neutemeljen," so dodali.

Kot so pojasnili, senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena zakona o ustavnem sodišču, ki določa, da se pritožba sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.

Seznam list kandidatov si lahko podrobno ogledate tukaj.