Državna sekretarka: Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi ne ukinja obstoječih pravic

Predlog zakona predvideva niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih. Po predlogu bi sistem ponujal institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarni prejemek, je dejala državna sekretarka na ministrstvu Alenka Forte.

Predlog predvideva, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi v ta namen v pokojninski in zdravstveni blagajni, preostanek pa bo kril državni proračun. V času do leta 2025 je medtem predvideno sprejetje posebnega zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025. Vsa potrebna sredstva za izvajanje dolgotrajne oskrbe bodo prihodnje leto znašala skoraj 205 milijonov evrov, od tega bo moral državni proračun zagotoviti več kot polovico, izhaja iz predloga.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je sodelovalo tako pri pripravi predloga kot pri pripravi koalicijskih dopolnil. Tako bo v skladu z enim od njih pravica do dodatka za pomoč in postrežbo slepim in slabovidnim ostala v pokojninskem zakonu, kot je želela zveza društev slepih in slabovidnih. V skladu s predlogom zakona bo oskrbovalec družinskega člana prejel 1,2-kratnik minimalne plače, če pa bo nudil oskrbo dvema družinskima članoma, se bo ta znesek zvišal za 50 odstotkov, je izpostavil državni sekretar na tem ministrstvu Cveto Uršič.

Zakonodajno-pravna služba DZ je v predlogu pogrešala jasnost, razumljivost in nedvoumnost določb. Pri njihovem razumevanju ni v pomoč niti obrazložitev členov, saj ta le povzema vsebino členov, so navedli v službi. Nejasne so tudi rešitve, ki se nanašajo na bistvo zakona, torej na pridobitev pravice iz dolgotrajne oskrbe. Poleg tega so izpostavili napačno sklicevanje na člene. Kritični pa so tudi do tega, da vprašanje financiranja ni dorečeno.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je pripravil več predlogov dopolnil. Vsebina pravic iz dolgotrajne oskrbe ni znana, vir financiranja ni jasen, časovnica uvedbe zakona pa je po njihovem mnenju nerealna. Prav tako so tudi v svetu pokojninskega zavoda predlagali, da je izvajalcem novega sistema zagotovljenega dovolj časa za prilagoditev na novosti.

V skupnosti socialnih zavodov so navedli, da so potrebna sredstva za izvajanje dolgotrajne oskrbe podcenjena. Prav tako ni opredeljena javna mreža, so izpostavili.

S predlogom so nezadovoljni tudi v zvezi društev upokojencev, ki ga vidijo kot nejasnega in nedoslednega. Predlog bi moral po njihovi oceni že zdaj vsebovati vse, kar zadeva novo obvezno socialno zavarovanje, denimo prispevno stopnjo.

Predlog večino zadev, celo temeljne pravice, prepušča pravilnikom, na široko odpira vrata privatizaciji, nima zagotovljenega vira za financiranje in ni bil usklajevan s socialnimi partnerji, so našteli v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije. Zakon po njihovi oceni ne bo izvedljiv v praksi.

Po pozivu Carmen Rajer iz enote Krško Centra za socialno delo Posavje, kjer je potekal eden od pilotnih projektov dolgotrajne oskrbe, pa je zakon nujen takoj. Glede na izkušnje iz pilotnega projekta se je številnim, ki so jim pomagali na domu, stanje občutno popravilo, medtem ko bi bili brez pomoči obsojeni na životarjenje v svoji sobici. Nekateri brez pomoči po padcu celo več dni ležijo na tleh, preden jih kdo pobere, je poudarila.