'Državna podjetja plen tako levice kot desnice'

Za mnenje o ukrepih vlade, ki bi jih lahko sprejela, da bi povečala prihodke v državno blagajno, smo poklicali ekonomista Bernarda Brščiča. Zelo nazorno je uperil prst v podjetja, v katerih ima država velik strateški delež. "Poglejmo, kakšni so izpleni v podjetjih, kot so Telekom, Zavarovalnica Triglav, NLB, NKBM. Ko vse to seštejete, ugotovite, da država plačuje zato, da ima lahko svoj kapital. Celo trdim, da ne gre za nesposobno upravljanje, ampak je v ozadju to, da se namesto ustvarjanja dobička, ekonomske rente stekajo v zasebne žepe," je zatrdil. Sem lahko štejemo tudi Petrol, je dodal.

Ti zasebni žepi so po njegovem prepričanju povezani s strankami in posameznimi politiki. Pravi, da se državna podjetja plenijo preko nepotrebnih storitev, kot so nepotrebne intelektualne storitve (npr. naročanje študij), odvetniške storitve, najpomembnejše pa so PR storitve, rezultat vsega skupaj pa so porazni poslovni izkazi teh družb. "Tako levica kot desnica jemljeta državno premoženje kot plen in si obilno polnita žepe."

Zelo pomemben del odtekanja premoženja v privatne žepe je po njegovih besedah tudi "akvizicija na Balkanu". Pojasnjuje, da so podjetja v pretežno državni lasti, kot je Telekom, tam veliko investirala. Za te investicije se je izkazalo, da so bile nekajkrat preplačane, ko pa bi morale začenjati prinašati prihodke, se pa to ni zgodilo. "Če je Telekom v Makedoniji bistveno preplačal Kozmofon in Ipkon na Kosovu, vprašljive so tudi njihove akvizicije v Republiki srbski, potem je rezultat takšen, kot je."

Brščič ocenjuje, da bi moral imeti samo Telekom letno približno sto milijonov evrov dobička, država pa je v tej družbi 74-odstotna lastnica, kar pomeni, da bi bila državna blagajna v tem primeru precej bogatejša. "Izpad je strahoten. Prepričan sem, da bi že s samo nekoliko bolj agresivnim upravljavskim pristopom lahko dobili najmanj četrtino od potrebnih 818 milijonov evrov prihrankov." S tem ima v mislih veliko čistko na stroškovni strani podjetij, v katerih ima država svoje premoženje. "Jasno pa je, da bi se strankarski prijatelji morali obrisati pod nosom za ekonomske rente, ki jih vlečejo". Za primer je dal PR podjetja, ki naj bi se s temi sredstvi državnih podjetij napajala iz nekajkrat preplačanih reklam. Meni tudi, da se prek ekonomskih rent napajajo tudi stranke.

Drugje državna podjetja nosijo zlata jajca

V drugih državah z dobro prakso upravljanja državnih podjetij se ne dogaja, da bi imela podjetja ničelni donos, še posebej tam ne, kjer imajo družbe večinski tržni delež, če že ne skoraj monopolnega, kot je to v Sloveniji. Pravi, da je trenutno cena delnice Telekoma nižja od 70 evrov, pred nekaj leti pa je znašala celo okoli 500 evrov. "Gre za destrukcijo vrednosti in nihče v tej državi ne postavlja vprašanja, kdo je odgovoren, da je cena delnice le še 15 odstotkov njenega maksimuma. Država se resnično norčuje iz te družinske srebrnine, ki bi morala nositi zlata jajca," pravi Brščič in dodaja, da tu ne gre za nikakršno slaboumnost politikov, temveč za načrtno ropanje v spregi med politiko in menedžmentom.

Vodstva teh podjetij so politično nastavljena, vendar pa Brščič v tem ne vidi nobenega problema. Pravi, da je to prav, vendar pa bi morala tako politika in menedžment nositi posledice za slabo upravljanje. Glede Agencije za upravljanje naložb je dejal, da je bil to poskus politike, da se otrese odgovornosti. "Bogu hvala, da je kadrovanje politično, samo to pomeni veliko odgovornost, da mora tudi vlada kot celota prevzeti odgovornost za poslovanje teh podjetij."

V času, ko je bila gospodarska prosperiteta, so lahko odgovorni slabe poslovne izide nekoliko pometli pod preprogo, zdaj ko pa so časi slabši, pa se izkazuje, da je celo še huje, saj se pojavljajo potrebe po dokapitalizaciji bank NLB in NKBM. "To je čisto narobe svet. Banke bi morale krpati proračunski primanjkljaj, v bistvu ga pa še povečujejo."

Dobre upravljavske prakse države vidi zgolj v primeru novomeške Krke, v kateri ima država pomemben 29-odstotni delež. Ob tem pa omenja Petrol, ki bi moral dajati boljše rezultate, saj gre za skoraj monopolista na slovenskem trgu. "V času krize se jim prihodki niso zmanjševali, stroški pa so takšni, da se človek lahko le drži za glavo," ugotavlja. Prepričan je tudi, da bi moral Petrol v času, ko se cene goriv višajo, rezati debele dividende, ki pa jih ne, ker naj bi veliko denarja dobesedno poniknilo, tudi prek podružnic na Hrvaškem, v BiH, v Črni gori, in to prek dvomljivih investicij. "To so tako velike luknje, skozi katere poniknejo težki milijoni in je seveda potem dobiček le simboličen."

Za primer dobrega upravljanje državnih podjetij je dal Norveško, katere podjetja poslujejo zelo uspešno. Razlog za to vidi v bistveno manj skorumpirani politiki. "Tam vedo, da je menedžment obilno plačan zato, da dostavlja rezultate."

Dvig DDV bi bil povsem napačen

Na vprašanje, ali bi morala vlada za povečanje prihodkov povišati DDV, odgovarja povsem odločno, da je to v tem času nepotrebno. Gre za regresiven davek, ki bi najprej prizadel nižje sloje, saj praktično ves svoj dohodek porabijo, med tem ko ga nekdo, ki ima plačo nad 10.000 evrov bruto, večino prihrani in od tega ne plačuje tega davka.

Prostor vidi v polju trošarin, še zlasti na dobrinah, kot sta alkohol in tobak. Pravi, da je zadnje povišanje minorno glede na to, koliko je še omenjenega prostora. Pravi, da bi se lahko te zvišale še za nekaj deset odstotkov, kar bi lahko v blagajno prineslo dodatnih 10 do 15 milijonov.

Glavni problem vidi v previsoki javni porabi, simptom katere so že tako zelo visoki davki. Izgovori, da davke dvigujejo nekatere druge države, pa nimajo osnove. "Sam trdim, da je dvigovanje davkov v času vstopa v recesijo norost." Lahko bi obdavčili le visoke dohodke v javnem sektorju. Za povečanje dohodkov bi dopuščal možnost uvedbe posebnega kriznega davka, ki pa bi ga plačevali le zaposleni v javnem sektorju. Zaveda se, da je to neustavno in bi bil izvzet iz sistema dohodnine. "Velika napaka bi bila, da bi zviševali davke na zasebni sektor." Najbolj bi sicer s takšnim davkom obdavčil tiste, katerih bruto dohodki letno presegajo 50.000 evrov. Takih dohodkov v javni upravi po njegovih besedah ni malo, še posebej veliko odstopanj naj bi bilo v zdravstvu.

"Po mojem mnenju je vlada naredila veliko napako s tem, ko je na začetku prišla z idejo o linearnem rezanju plač. Posploševanje, da je javni sektor v celoti preplačan, ni resnično." Brščič pravi, da je v javnem sektorju veliko delavcev, ki so slabo plačani. Med te šteje vojake, policijo in medicinske sestre. "Pri 15-odstotnem znižanju bi lahko rekli le še dobro jutro, revščina."

Zato bi bilo po njegovem mnenju nad 50. plačnim razredom treba uvesti 20-odstotno znižanje plač, med 50. in 35. razredom bi uvedli 10-odstotno znižanje, med 35. in 30. 5-odstotno, razrede okoli 20. razreda pa bi morali pustiti pri miru, saj so že tako blizu minimalne plače. Nižanje plač v najnižjih razredih bi lahko povzročile politični revolt, ki bi bil socialno zelo upravičen.

In spet vrnitev k politični eliti

"Politična elita bi se morala vprašati, kako sleherniki v tej državi živimo. Slehernik tudi v javnem sektorju živi zelo bedno. Slovenija je postala stagnantna družba, kjer lahko vsako jutro rečemo dobro jutro, revščina, po drugi strani pa je nek ozek del privilegirancev, ki živijo življenje galaktike." Razlog za tako stanje pa vidi v "popolni izrojenosti politične kaste".

Pri tem izpostavi nakup novega mercedesa za predsednika državnega sveta. Pravi, da ta poteza kaže empatijo do tega, kako ljudje živijo in še nekaj takšnih primerov je potrebnih, da se zgodi ulica. Hkrati omenja tudi, da je verjetno nepotrebno, da se predsednik države vozi v vozilu z več kot 300 kW moči, ki porabi 25 litrov goriva na sto kilometrov. "Kot da smo Bantustan ali Tunguzija, kjer si politična elita dovoli takšno škandalozno zapravljanje."

Med žaljive ukrepe do davkoplačevalcev šteje tudi 15-odstotno podražitev kosil za zaposlene v državnem zboru in poslansko znižanje bonitet za mobilno telefoniranje s 3.000 na 1.000 evrov letno. "Ko človek vidi, kaj si politična elita privošči, me ta revolt sindikatov ne čudi."